Pravljica: Razlika med redakcijama

'''Pravljica''' je ena izmed [[pripovedna zvrst|pripovednih zvrsti]] [[ljudsko slovstvo|ljudskega slovstva]], ki je s svojimi zapleti in razpleti sad domišljije, skozi katere odseva tudi življenje in mišljenje davne preteklosti. V pravljicah nastopajo škratje, velikani, čarovnice, vile itd.. Gre za pripoved, ki ustvarja svoj lastni pravljični svet, katerega vzpostavlja [[pravljični subjekt]].

Pravljice se ločijo od legend, verskih mitov in ljudskih pripovedk, ki ne prikazujejo pravljičnih bitij. Poleg tega pa čas v pravljicah bolj nedoločen kot čas v legendah, pripovedkah. Pravljice obstajajo v ustni in pisni obliki [[brata Grimm]].

 

== Pravljica na Slovenskem ==

Prvi zapisani sledovi naše ljudske prozne ustvarjalnosti segajo v [[10. stoletje]]. Več pričevanj o njej je ohranila upodobljajoča umetnost, predvsem freske po cerkvah. [[Primož Trubar]] je prvi poimenoval različne zvrsti ljudske proze s perpuvidami, istorijami, zgodenami, eksemplani, perlihami in basnimi. Veliko pripovednega blaga je zbral in zapisal tudi [[Janez Vajkard Valvasor]] v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]], nekaj zgodb pa nam je ohranil v svojih [[pridiga]]h [[Janez Svetokriški]].

Šele [[romantika]] je sprožila večjo dejavnost na tem področju, vendar je bilo navdušenje nad [[ljudsko prozo]] vseskozi v senci navdušenja nad ljudskim pesništvom. Prozo so zbirali [[Vraz]], [[Korytko]] in [[Ravnikar]]. [[Matevž Ravnikar]] je prvi slovenski zbiralec pravljic in pripovedk. Leta 1843 je objavil v zagrebški [[Danica|Danici]] zgodbo o spokorjenem grešniku Bajzisu iz okolice Ribnice na Kranjskem.