Termoelektrarna Trbovlje: Razlika med redakcijama

 

==Zgodovina==

 

[[19. marec|19. marca]] [[1915]], v drugem letu [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], so odprli novo zgrajeno elektrarno ob [[Sava|Savi]] v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Ta dan je pričela obratovati nova termoelektrarna ob Savi na [[premog]], potem ko je prva termoelektrarna na Vodah v Trbovljah zaradi premajhnih zmogljivosti, pomanjkanja zadostnih količin vode, bližine stanovanjskih naselij in drugih okoliščin prenehala obratovati.

V vsem okupacijskem obdobju pa je bilo v elektrarni Trbovlje več podobnih sabotažnih akcij z istimi cilji in nameni - škodovati nemškemu vojnemu stroju in ga tako oslabiti v nadaljnjem poteku vojne in vojaških operacij.

 

 

31. maja 1964 se je začela gradnja termoelektrarne Trbovlje 2. Na prostoru, kjer sedaj stoji termoelektrarna, je predsednik delavskega sveta Ivan Kukovič orisal dotedanjo delo in priprave na gradnjo tega pomembnega objekta, tako kot za rudarje, kot za Trbovlje, Zasavje, Slovenijo in celotno [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovansko]] elektro-energetsko omrežje. Poudaril je nujnost in opravičljivost gradnje s posebnim ozirom na velike zaloge manj kaloričnega premoga, ki leže na območju zasavskih revirjev. Dotedanje zmogljivosti pa niso mogle vsega tega razpoložljivega premoga pokuriti in oplemenititi v obliki električne energije. Najmočnejši argument za zgraditev nove termoelektrarne je bil v velikih zalogah premoga, posebno na območju Trbovelj. Sicer bi ves ta premog ostal v jami neizkopan, kar bi bila za narodno gospodarstvo velika izguba. Ta premog naj bi zadoščal za potrebe termoelektrarne za naslednjih 80 let. Objekt so pričeli graditi sredi porabnikov in ob minimalnih transportnih stroških.