Wikipedija

Varšavska vstaja (1944): Razlika med redakcijama

Stran Pogovor

Varšavska vstaja (1944) (uredi)

Redakcija: 01:03, 11. februar 2016

odstranjenih 77 zlogov ,  pred 6 leti
brez povzetka urejanja
(ods. Link FA/GA)
Brez povzetka urejanja
{{slog|razlog=slovnica, navedki,...}}
{{Infopolje Vojaški konflikt
|conflict=Varšavska vstaja
'''Varšavska vstaja''' (''Powstanie Warszawskie'') je bilo dogajanje in bitka v času [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]], v kateri si je [[poljska]] [[Armia Krajowa|Domovinska armada]] ''(Armia Krajowa)'' prizadevala osvoboditi mesto [[Varšava|Varšavo]], ki je bilo pod okupacijo [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Vstaja se je pričela [[1. avgust]]a [[1944]] kot del vsesplošnega narodnega upora, operacije Vihar (''poljsko: Akcja Burza, nemško: Operation Sturm''). Prvotno je bilo mišljeno, da bi upor trajal le nekaj dni, dokler ne bi [[Rdeča armada]] prišla na pomoč in osvobodila mesto. Sovjetski prodor se je zaustavil hitro, vseeno pa se je vstajno gibanje nadaljevalo še 63 dni do [[2. oktober|2. oktobra]], ko je bilo dokončno zadušeno.
 
Vstaja se je pričela v kritičnem odločilnem trenutku, ko se je [[Sovjetska zveza|Sovjetska]] [[Rdeča armada]] v [[Operacija Lublin-Brest|operaciji Lublin-Brest]] približala Varšavi. Glavni stvarni namen vstaje je bil, da se prežene nemške okupatorje iz mesta s pomočjo večjega boja proti silam osi. Sekundarni politični namen je bil osvoboditi Varšavo pred prihodom Rdeče armade in s temtako poudariti Poljsko [[suverenost]] in s temter razveljaviti zavezniško delitev [[Srednja Evropa|srednje Evrope]] v območje njihovega vpliva. Poljska vlada v izgnanstvu naj bi zopet zavladala v osvobojeni Varšavi in odpoklicala Poljski komite narodne osvoboditve (Sovjetsko marionetno vlado), ki je bila namenjena, da vlada Poljski.
[[16. september|16. septembra]] [[1944]] so se sovjetske sile dosegle točkopribližale nekaj sto metrov oddaljeno od mesta, okoliv bližino reke Visle (predel mesta nosi ime Praga), vendar pa niso naredile nadalnjega napredovanjanapredovale v času vstaje in s tem sledile vrhovnemu povelju [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Josipa Stalina]], ki je imel s tem namennačrtoval, da bo vstaja propadepropadla.
 
Poljaki so količinsko imeli 18.000 padlih vojakov ter 25.000 ranjenih, poleg tega pa so imeli med 120.000 in 200.000 civilnih žrtev, od tega jih je bilo največ pobitih v nemških množičnih pobojih, ki so jih izvajale nemške napredujoče čete, komed so se le-tiumikom umikaliPoljakov. Nemške vojaške izgube so znašale med vojakiobsegale okrog 17.000 smrtnih žrtev ter okrog 9000 ranjenih. Med mestnim bojem je bilo domala 25% Varšavskih zgradb docela uničenih. Za predajo poljskih sil [[2. oktober|2. oktobra]] pa so nemške čete sistematično požgale mesto blok za blokom. Skupaj s predhodno škodo, ki je nastala v letu 1939 in med vstajo [[Varšavski geto|Varšavskega geta]] leta 1943, je bilo uničenih več kot 85% mesta. Do januarja 1945, ko so Sovjeti končno vkorakali v mesto, je bila Varšava praktično prenehalaporušena do obstajatital.
 
== Predvečer bitke ==
 
Varšavska vstaja, in pravzaprav vsaka oblika upora na Poljskem, je bila načrtovana že veliko poprej.<ref name="Sanford">George Sanford, ''Katyn in Sovjetski masaker leta 1940: resnica, pravica in spomin'', Routledge, 2005, ISBN 0-415-33873-5, [http://books.google.com/books?id=PZXvUuvfv-oC&pg=PA205&ots=_1uozjQZ1d&dq=Zygmunt+Berling+Warsaw+Uprising&sig=vU_pSvVej_0VQQdSNfwAB4_O85E Google Print, p.205–206]</ref> Že od njenih začetkov je [[Armia Krajowa|domača vojska]] načrtovala nacionalni upor proti nemškim silam. Začetni načrti so bili narejeniizdelani s strani poljske vlade v izgnanstvu, ki je že leta [[1942]] domnevala, da bo zavezniška invazija na evropoEvropo pripeljala do umikanja precejšnjega dela nemških sil iz vzhodne fronte v obrambo Tretjega rajha. Domača vojska naj bi delovala v smeri preprečitve premika čet na zahod in s tem omogočila Britanskim in Ameriškim silam do zasedbezasedbo Nemčije s popolno prekinitvijo komunikacijskih poti z večino nemške silevojske, ki se je zadrževala v Sovjetski zvezi.
[[Slika:Flaga PPP.png|thumb|left|70px|Poljska zastava s sidrom ("Kotwica").]]
Prvotni plani planinačrti [[Armia Krajowa|Armie Krajowe]] (domače armade) za nacionalno vstajo, operacijoimenovano operacija Vihar, ki bi jih povezala skupaj z silami zahodnih Zaveznikov, so se spremenili leta 1943, ko se je zjasnila situacija na vzhodni fronti, in se je pokazaloizkazalo, da bo Rdeča armada verjetno prej pregnaladosegla Nemceumik nemške vojske iz Poljske, kot bi to lahko storili zahodni Zavezniki. Leta 1943 je postalo jasno, da zavezniškado pomočzavezniške pomoči (in posledično zavzetje Evrope) ne bo prišlaprišlo ob pravem časupravočasno in da bo po vsej verjetnosti Rdeča armada uveljavila predvojne meje, (še preden bi invazija lahko naredila opazen napredek). Februarja 1943 je general [[Stefan Rowecki]] izboljšal načrt. Vstaja naj bi se začela in izvedla v treh delih,: prvi naj bi bil na vzhodu (z glavnima centroma upora v mestih [[Lwów]] in [[Wilno]]), pred napredovanjem Rdeče armade. Drugi del naj bi vključeval oborožen boj v pasu med [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] in [[Visla|Vislo]], tretji del pa naj bi bil vsenarodni upor skozi celotno Poljsko.
[[Varšava]] je bila za center izbrana deloma zaradi svojega položaja predvojne prestolnice in deloma zaradi domneve, da se bodobo Nemcinemška zadržalivojska zadržala v mestu tako dolgo kot bo le mogoče, saj je bilo mesto orodje za moralno vzpodbudo, baza za komunikacije, oskrbo in gibanje čet.
 
Poljska vlada v izgnanstvu je besno napela vse moči, da bi dosegla podporo zavezniške prioritete za začetek bitke. Kakorkoli, zavezniška podpora Poljskemu odporu ni bila visoko uvrščena na prednostnem seznamu operacij. Poljska vlada v Londonu je na ''[[Special Operations Executive|SOE]]'' večkrat aslovilanaslovila prošnjo z vprašanjem o zavezniški misiji, ki naj bi bila poslana na Poljsko; kajti odtedajod tedaj so bilibile take misije že poslane vsem odporniškim gibanjem po Evropi, kot npr. v [[Albanija|Albanijo]], [[Čehoslovaška|Čehoslovaško]], [[Francija|Francijo]], [[Grčija|Grčijo]], [[Italija|Italijo]], [[Norveška|Norveško]] ter [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Kakorkoli, poljskimPoljskim prošnjam ni bilo ugodeno do decembra 1944.
[[Slika:Stefan Rowecki - 1926 (2).jpg|thumb|left|100px|[[Stefan Rowecki|Rowecki]], v zgodnjih tridesetih letih.]]
Za Sovjete je to predstavljalo prej prepreko kot pomoč. Poljsko-Sovjetski odnosi so se prekinili [[25. april]]a [[1943]] kot rezultat [[Katinski pokol|pokola v Katinskem gozdu]], pa tertudi zaradi pogostih nesoglasij med sovjetskimi in poljskimi [[partizan]]i.<ref name="Sanford"/> Postalo je očitno, da napredujoča Rdeča armada verjetno ne bo prišla na Poljsko kot osvoboditelj, temveč bolj, kotkakor se je izrazil general [[Stefan Grot-Rowecki]], kot "zaveznik naših Zaveznikov".
 
[[26. november|26. novembra]] [[1943]] je poljska vlada v izgnantvu sprejela odločitev, da bodo sile domače armade polagoma pričele podtalno sprejemati nadaljnje odločitve, v primeru, čeda [[diplomacija|diplomatski]] odnosi s Sovjetsko zvezo ne bodo urejeni ter strnjeni pred prihodom Sovjetske zveze na Poljsko,. sileVseeno domače armade polagoma pričele podtalno sprejemati nadaljnje odločitve. Kakorkoli,so poveljniki Armie Krajowe so sprejeli drugačno odločitev in na [[30. november|30. novembra]] [[1943]], je bila končno podana končna odločitev, ki je kasneje postala poznana pod imenom Operacija Vihar. Čeprav so obstajali dvomi o vojaški razumnostismiselnosti glavnega upora, so se planiranja onačrtovanja njemzanj vseeno nadaljevala.
 
Situacija je prišla na dan na [[13. julij]] kot [[Operacija Bagration]], ko je sovjetska ofenziva prekoračila staro poljsko mejo. Ob tem dejstvu so Poljaki bili prisiljeni sprejeti odločitev: kakorkoli pričeti z vstajo v že tako kritični politični situaciji in tvegati problem s sovjetsko podporo ali podleči v uporu in kljubovanju proti sovjetski propagandi, ki je opisovala '''[[Armia Krajowa|Armio Krajowo]]''' kot [[kolaboracija|kolaborante]] in neučinkovite strahopetce. Načrt je imel namen glede izvedbe upoštevati oboje: biti politična manifestacija vpliva poljske vlade v izgnanstvu kot tudi direktana operacija proti nemškim okupatorjem.<ref name="wufaq"/> Obstajal je strah, da bo posledica vojne, da bodo Zavezniki ignorirali zakonito vlado, ki je bazirala v Londonu. Bilo je povsem jasno, da naj bi bila Poljska "osvobojena" s strani Rdeče armade in da Sovjetska zveza vlade v izgnanstvu ne priznava. Nujnost te odločitve se je povečala, ko je postalo jasno, da bi po kakršnemkoli uspešnem Poljsko-Sovjetskem sodelovanju pri osvobajanju različnih mest (kot npr. v operaciji [[Operacija Ostra Brama|Ostra Brama]]), sovjetske [[NKVD]] enote, ki so sledile za njimi, postrelile ali aretirale večino poljskih oficirjev in tiste poljske vojake, ki se ne bi mogli ali ne bi hoteli pridružiti sovjetsko kontroliranim silam. Štab vrhovnega poveljstva domovinske armade je [[21. julij]]a odločil, da je Operacija Vihar sedaj neizbežna.<ref name="Davies">Norman Davies, ''Rising '44''. 'The Battle for Warsaw.' London, 2004. ISBN 0-330-48863-5, p. 209</ref> Ta načrt je pomenil tako politično manifestacijo poljske suverenosti kot tudi direktno operacijo proti nemškemu okupatorju.<ref name="wufaq"/> Poljska vlada v izgnanstvu je [[25. julij]]a (brez vednosti in proti volji poljskega vrhovnega komandanta generala Kazimierza Sosnkowskega <ref name="Borowiec">Andrew Borowiec (2001). ''Destroy Warsaw! Hitler's punishment, Stalin's revenge''. Westport, Connecticut: Praeger. ISBN 0-275-97005-1. p. 4</ref> in <ref>Davies, p. 213.</ref>) odobrila načrt za Varšavsko vstajo v terminu po lokalno določenem času.<ref>Davies, pp. 210–211.</ref>.
Amazone7
2.928

urejanj

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:MobileDiff/4573286«