|
lol nope
'''Trdi disk''' ({{jezik-en|Hard Disk Drive}}, '''HDD'''), tudi samo '''disk''', je najbolj razširjena vrsta zunanjega [[pomnilnik]]a. Je poceni in ob izklopu ohrani vsebino. Vsi podatki (besedilo, [[slika]], [[film]], [[zvok]], [[program]]i, [[gonilnik]]i ...) na trdem disku so zapisani v [[datoteka]]h.
== Zgradba in delovanje ==
[[Slika:Festplatte.JPG|thumb|300px|Razstavljen trdi disk]]
Disk je sestavljen iz več okroglih kovinskih plošč prevlečenih z [[magnet]]no snovjo, ki se med delovanjem vrtijo. Nad diskom je bralno pisalna glava. To je [[navitje]], ki lahko magneti površino diska (pisanje), ali ugotavlja smer namagnetenosti (branje).
Ker pred desetletji procesorji še niso dosegali velikih hitrosti, so diski pričeli uporabljati DMA (ang. Direct Memory Access) krmilnik, ki napravam priključenim nanj omogoča neposreden dostop do notranjega pomnilnika.
Pred uporabo DAM krmilnika so naprave za vsak poseg v notranji pomnilnik posegale v procesor, da jim je dodeli pravilen pomnilniški naslov. Ker se je lahko ta dodelitev pojavljala pogosto, je procesor veliko časa porabil za dodelitev dostopa do pomnilnika namesto izvrševanja procesov. Naprave, ki uporabljajo DMA svoje zahteve pošljejo krmilniku in ta namesto procesorja izračuna pomnilniški naslov. Tako se razbremeni procesor za druga opravila.
Prenos informacij iz diska na osnovno ploščo je odvisen od povezave. Prva povezava je bila preko ATA kablov. ATA kabel ima 40 žil, podatki pa se prenašajo vzporedno pri frekvenci od 33 do 133 MHz. Ker je hitrost še vedno bila zelo nizka, se je uveljavil priključek SATA, ki ima 4 pine in 7 žil. Podatki se prenašajo zaporedno preko dveh kablov. Za uporabnike s potrebo po velikih hitrostih prenosa podatkov, se je razvilo SCSI vodilo. Ker je protokol prenosa informacij drugačen kot pri ATA in SATA vodilih, so SCSI diski tudi dražji.
== Lastnosti trdega diska ==
* Zmogljivost (kapaciteta) trdega diska se običajno meri v [[gigabajt]]ih in [[terabajt]]ih (GB). Proizvajalci trdih diskov uporabljajo pretvorbo 1 gigabajt = 1000 [[megabajt]]ov in 1 terabajt = 1000 gigabajtov. To se razlikuje od standarda v preostali računalniški industriji, kjer je faktor pretvorbe 2<sup>10</sup> in je torej 1 gigabajt enako 1024 megabajtov.
| 