Stolnica svetega Vida, Praga: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
slovenščina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 86:
== Gotska stolnica ==
[[Image:Interior of St. Vitus Cathedral Prague 01.jpg|thumb|upright|Notranost stolnice sv. Vida]]
Današnja gotska stolnica je bila ustanovljena 21. novembra 1344, ko je bila praška škofija povzdignjena v [[nadškofija|nadškofijo]]. Njeni pokrovitelji so bili kapitelj stolnice (z dekanom na čelu), nadškofom Arnoštom iz Pardubic in predvsem, češkim kraljem [[Karel IV. Luksemburški |Karlom IV.]] in kmalu zatem Svetim rimskim cesarjem, ki je namenil novo stolnico za kronanje, družinsko grobnico, zakladnico za najbolj dragoceno relikvije kraljestva in zadnje počivališče in romarsko mesto zavetnika Venčeslava. Prvi mojster graditelj je bil Francoz [[Matija iz Arrasa]], ki ga je poklical iz papeške palače v [[Avignon]]u. Matija je zasnoval celotno postavitev objekta kot uvoz francoske gotske triladijske [[bazilika (zgradba)|bazilike]] z zunanjimi oporniki, kratkimi [[transept]]i, pet banjasto [[obok]]an kor in desetkotno apsido z [[ambulatorij]]em in žarkasto razporejenimi kapelami okrog njega. Vendar pa je doživel izgradnjo le najvzhodnejšega dele kora z [[arkade|arkadami]] in ambulatorijem do višine triforija. Vitka vertikalnost pozne francoske gotike in jasna, skoraj toga glede razsežnosti, se razlikuje njegovo delo danes.
 
Po Matijevi smrti leta 1352 je delo na stolnici prevzel nov mojster graditelj. prevzelVerjetno delože naleta stolnici.1353 Toali najpozneje 1356 je bilcesar izbral za glavnega arhitekta [[Peter Parler|Petra Parlerja]], takrat starstarega le 23 let in sinsina arhitekta [[Cerkev svetega Križa, Schwäbisch Gmünd|cerkve svetega Križa]] v [[Schwäbisch Gmünd]]. Parler je sprva delal samo po načrtih, ki jih je zapustil njegov predhodnik zapustil, gradnjo zakristije na severni strani kora in kapelo na jugu. Ko je končal celotno Matijevo levo nedokončano stran, je nadaljeval po lastnih zamislih. Parlerjeva drzna in inovativna zasnova je prinesla edinstveno novo sintezo gotskih elementov v arhitekturi. To je najbolje ponazorjeno v obokih namenjenih koru. Tako imenovani parlerjevi oboki imajo dvojna (ne eno, kot v klasičnih visokih gotskih dimljastih obokih) diagonalna rebra, ki obsegajo širino kornega stropa. Prekrižani pari reber ustvarijo mrežasto konstrukcijo, ki znatno okrepi obok. Prav tako daje živahen okras na stropu, saj prepletenost obokanih pol ustvarja dinamičen cik-cak vzorec po celi dolžini stolnice. Parler je leta1385 dokončal kor, pred tem izpeljal prehod v prečno ladjo, sezidal njen južni krak z znamenito Večleslavovo kapelo (1367) ter začel graditi stolp ob južni prečni ladji (1396).
[[Image:St Vitus Cathedral from south.jpg|thumb|upright|Pogled z juga: glavni stolp in Zlata vrata. Nedokončan glavni gotski stolp je bil končan kot baročni, (Nikolaus Pacassi).]]
 
Medtem ko je bil Matija iz Arrasa šolan kot [[geometer]], in je dajal poudarek na tog sistem razmerjih in jasne, matematične kompozicije v svoji zasnovi, je bil Parler usposobljeniusposobljen kot kipar in rezbar. On je obravnaval arhitekturo kot skulpturo, skoraj kot da bi se igral s strukturnimi oblikami v kamnu. Poleg njegovih precej drznih obokov, se posebnost njegovega dela kaže tudi pri oblikovanju stebrov (s klasično zvonasto obliko stebra, ki je bila skoraj pozabljena v visoki gotiki), iznajdljiv kupolast obok nove kapele sv. Venčeslava, valovite stene svetlobnega nadstropja, originalno okno s [[krogovičje]]m (niti dva izmed njegovih oken nista enaka, ornamenti so vedno drugačni) in slepa krogovičja opornikov. Arhitekturna skulptura je dobila pomembno vlogo v času ko je bil Parler zadolžen za gradnjo, kot je mogoče videti na konzolah, podhodih preklad in zlasti v doprsnih kipih na [[triforij]]u, ki prikazujejo obraze kraljeve družine, svetnike, praške škofe in dva mojstra, vključno Parlerja samega.
 
Dela na stolnice pa so se nadaljevala precej počasi, saj se v tem času je cesar naročil Parlerju še mnoge druge projekte, kot je gradnja novega [[Karlov most|Karlovega mostu]] v Pragi in številne cerkve po vsej Češki. Leta 1397, ko je Peter Parler umrl, je bil končan šele kor in deli prečne ladje.
[[File:Hradschin Prag.jpg|thumb|Pogled na stolnico in Praški grad, nad reko Vltava.]]
 
Po Parlerjevi smrti leta 1399 sosta njegovinjegova sinovisinova, WenzelMihael Parler in zlasti JohannesJan Parler, nadaljevalinadaljevala delo; tita pa sosta uspeliuspela za določena dela pripeljati še mojstra Petrilka, ki je bil tudi član Parlerjeve delavnice. Ti trije mojstri so dokončali transept in velik stolp na južni strani. Tako je nastalo čelo, ki povezuje stolp z južnim transeptom. Vzdevek "Zlata vrata" (verjetno zaradi zlatega [[mozaik]]a ''Poslednje sodbe'' upodobljene na njem), pa je veljal za ta portal, skozenj katerega so kralji vstopali v stolnico na slovesnost kronanja.
 
Celoten proces nastajanja stavbe je bil ustavljen z začetkom [[husitske vojne|husitskih vojn]] v prvi polovici 15. stoletja. Vojna je uničila delavnice, ki so delovale skoraj celo stoletje, pohištvo iz stolnice, na ducate slik in kipov je bilo uničenih zaradi husitskega [[ikonoklazem|ikonoklazma]]. Kot da to ni bilo dovolj, je velik požar leta 1541 precej poškodoval stolnico.