Stolnica svetega Vida, Praga: Razlika med redakcijama

Današnja gotska stolnica je bila ustanovljena 21. novembra 1344, ko je bila praška škofija povzdignjena v [[nadškofija|nadškofijo]]. Njeni pokrovitelji so bili kapitelj stolnice (z dekanom na čelu), nadškofom Arnoštom iz Pardubic in predvsem, češkim kraljem [[Karel IV. Luksemburški |Karlom IV.]] in kmalu zatem Svetim rimskim cesarjem, ki je namenil novo stolnico za kronanje, družinsko grobnico, zakladnico za najbolj dragoceno relikvije kraljestva in zadnje počivališče in romarsko mesto zavetnika Venčeslava. Prvi mojster graditelj je bil Francoz [[MatthiasMatija iz Arrasa]], ki ga je poklical iz papeške palače v [[Avignon]]u. MatthiasMatija je zasnoval celotno postavitev objekta kot uvoz francoske gotske triladijske [[bazilika (zgradba)|bazilike]] z zunanjimi oporniki, kratkimi [[transept]]i, pet banjasto [[obok]]an kor in desetkotno apsido z [[ambulatorij]]em in kapelami okrog njega. Vendar pa je doživel izgradnjo le najvzhodnejšega dele kora z [[arkade|arkadami]] in ambulatorijem. Vitka vertikalnost pozne francoske gotike in jasna, skoraj toga glede razsežnosti, se razlikuje njegovo delo danes.

Po MatthiasoviMatijevi smrti leta 1352 je nov mojster graditelj prevzel delo na stolnici. To je bil [[Peter Parler]], takrat star le 23 let in sin arhitekta [[Cerkev svetega Križa, Schwäbisch Gmünd|cerkve svetega Križa]] v [[Schwäbisch Gmünd]]. Parler je sprva delal samo po načrtih, ki jih je njegov predhodnik zapustil, gradnjo zakristije na severni strani kora in kapelo na jugu. Ko je končal celotno MatthiasovoMatijevo levo nedokončano stran, je nadaljeval po lastnih zamislih. Parlerjeva drzna in inovativna zasnova je prinesla edinstveno novo sintezo gotskih elementov v arhitekturi. To je najbolje ponazorjeno v obokih namenjenih koru. Tako imenovani parlerjevi oboki imajo dvojna (ne eno, kot v klasičnih visokih gotskih dimljastih obokih) diagonalna rebra, ki obsegajo širino kornega stropa. Prekrižani pari reber ustvarijo mrežasto konstrukcijo, ki znatno okrepi obok. Prav tako daje živahen okras na stropu, saj prepletenost obokanih pol ustvarja dinamičen cik-cak vzorec po celi dolžini stolnice.

Medtem ko je bil MatthiasMatija iz Arrasa šolan kot [[geometer]], in je dajal poudarek na tog sistem razmerjih in jasne, matematične kompozicije v svoji zasnovi, je bil Parler usposobljeni kot kipar in rezbar. On je obravnaval arhitekturo kot skulpturo, skoraj kot da bi se igral s strukturnimi oblikami v kamnu. Poleg njegovih precej drznih obokov, se posebnost njegovega dela kaže tudi pri oblikovanju stebrov (s klasično zvonasto obliko stebra, ki je bila skoraj pozabljena v visoki gotiki), iznajdljiv kupolast obok nove kapele sv. Venčeslava, valovite stene svetlobnega nadstropja, originalno okno s [[krogovičje]]m (niti dva izmed njegovih oken nista enaka, ornamenti so vedno drugačni) in slepa krogovičja opornikov. Arhitekturna skulptura je dobila pomembno vlogo v času ko je bil Parler zadolžen za gradnjo, kot je mogoče videti na konzolah, podhodih preklad in zlasti v doprsnih kipih na [[triforij]]u, ki prikazujejo obraze kraljeve družine, svetnike, praške škofe in dva mojstra, vključno Parlerja samega.

:8 kapela sv. Marije Magdalene (Wallenstein) z nagrobniki MatthiasaMatija iz ArrasArrasa in Petra Parlerja