Ernst Bloch: Razlika med redakcijama

V svoji filozofiji je bil Bloch kritičen ne le do meščanske družbe marveč tudi do [[marksizem|marksizma]] in vseh njegovih kasnejših oblik ter je poudarjal oblikovanje brezrazredne družbe. Med drugim si je prizadeval odkriti bistvo časovne strukture človeškega obstoja. Med odkrivanje bistva je naletel na nagone, kjer je ugotovil, da ima človek več temeljnih nagonov, ki se izražajo izmenjajoče. Poudarjal je aktivna afekta pričakovanja in upanja, saj sta nasprotja pasivnih afektov tesnobe in strahu. S tem je nasprotoval [[Martin Heidegger|Heideggerjevi]] eksistencialistični koncepciji bivanja kot skrbi in tesnobe.

V svojih delih vpelje idejo Humanuma, podružabljenega človeštva kot cilj, ki ga je moč doseči s [[komunizem|komunizmom]] - brezrazredno družbo. Z nastajanjem bolj znanstvenega socializma se v njem razvija skrb za človeka, končni cilj socializma pa je preprečitev samoodtujitve in hkratno spodbujanje aktivnega zagovora lastnih idej.