11. Aprila 1941 je Stožice zasedla italijanska vojska. Lokalno prebivalstvo je pričelo ustanavljati odbore OF. 30. Novembra 1941 sta bila po izdaji dveh domačinov aretirana dva člana OF, Lojze Trtnik in Vinko Snoj. Po mučenju in pretepanju, ki so ju izvajali italijanski karibinjeri, je Lojze Trtnik umrl, Vinko Snoj pa postal težki invalid. Po vojni je prejel za svoje zasluge partizansko spomenico, red bratstva in enotnosti, medalje za hrabrost, zasluge za narod in red dela III.
[[File:Novejši bloki.jpg|thumb|Novejši bloki ob Dunajski cesti]][[File:Stožice, del zgrajen po drugi svetovni vojni.jpg|thumb|Stožice, del zgrajen po drugi svetovni vojni. V bližini OŠ Danile Kumar]]Po drugi svetovni vojni se je pričelo pospešeno graditi. V zgornjem delu vasi je nastala velika stanovanjska soseska, zgrajene so bile blokovske soseske (Bratovševa ploščad, BS3…). Po osamosvojitvi Slovenije je Stožice presekala tudi nova ljubljanska obvoznica, kasneje je bilo zgrajeno tudi novo blokovsko naselje na vzhodni strani Dunajske ceste in Dunajski kristali ob obvoznici. Najbolj znana novejša pridobitev v Stožicah, pa je zagotovo športni center Stožice z nogometnim štadionom in košarkarsko dvorano. Ta del se danes imenuje Nove Stožice. Spodnji del vasi je deloma ohranil svojo vaško podobo vse do danes, kljub temu pa nekateri deli propadajo ali pa se poleg jedra gradi vrste hiš, ki ne zbujajo upanja, da bi se jedro ohranilo. Zaradi pomanjkanja volje po ohranitvi starega dela vasi se Stožicam v prihodnosti najverjetneje obeta, da se bodo zlile z mestom Ljubljana, na nekdanjo vas pa bo spominjalo le še ime in stari zapisi. [[File:Obvoznica.jpg|thumb|Obvoznica skozi Stožice]]
