Grad Mirna, eden lepših in redkih obnovljenih kulturnih spomenikov srednjeveške arhitekture na Slovenskem, se je razvil na osnovah nekdanjega halštatskega [[gradišče|gradišča]]. Zaznamovala so jo vsa od [[antikeantika|rimskih časov]], preko [[srednji vek|zgodnjega in visokega srednjega veka]] do konca 19. stoletja. Srednjeveški grad pa je najbrž nastal že proti koncu [[11. stoletje|11. stoletja]]. V pisnih virih se prvič pojavi leta [[1165]], nato [[1180]] in [[1250]]. Na gradu je gospodaril rod po gradu imenovanih [[ministerial]]ov, plemenitih Mirenskih[[Mirenski]]h. Leta [[1228]] je prešel v roke [[oglejski patriarh|oglejskih patriarhov]], leta [[1365]] pa so grad kupili [[Celjski grofje]]. Po izumrtju Celjanov leta [[1456]] je grad prešel v [[Habsburžani|habsburško posest]], kot [[deželnoknežji fevd]] pa so ga upravljali baroni [[Auerspergi]] (''Turjaški''). Kasneje so se lastniki hitro menjavali. V začetku 17. stoletja je prešla grajska posest v roke grofom Erdödijem, Wazenbergom, Paradeiserjem, [[Rafael Caraduzzi|grofu Rafaelu Caraduzziju]], grofom Lambergom in Gallom. Sredi 19. stoletja je iz plemiških prešel v meščanske roke. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], decembra [[1942]], pa je bil grad požgan. Po vojni so grad še večkrat minirali in skoraj povsem porušili.
