Gaj Avgust Oktavijan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
odranitev notranje neobstoječe povezave |
|||
Vrstica 36:
Antonij je hotel maščevati [[Mark Licinij Kras|Krasovo]] smrt z napadom na [[Partsko cesarstvo]], vendar je bil katastrofalno poražen. Kljub temu je za Rimljane dosegel določene ugodnosti, na primer rimski vpliv v [[Rimska Armenija|Armeniji]]. Odšel je v [[Egipt]], kjer se je povezal s [[Kleopatra|Kleopatro]] in postal skrbnik Cezariona, kar je v [[Rim]]u zbudilo nemir. Obtožili so ga, da je mehkužen (baje je tudi v resnici rad [[lenoba|lenaril]]) in da hoče premakniti sedež Rima v Egipt, natančneje v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]]. To je izkoristil Oktavijan, ki je bival v Rimu. Nastopal je v javnosti (pri tem se je oblačil v [[oklep]]), od [[34 pr. n. št.|34]] do [[33 pr. n. št.]] je prav tako zasedel nova ozemlja, [[Balkan]] do [[Donava|Donave]], med drugim tudi ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] (prav v letu njegove smrti se je začela gradnja [[obzidje|obzidja]] [[Emona|Emone]]) in si s tem pridobival naklonjenost množic.
Obračun z Antonijem se je zgodil leta [[31 pr. n. št.]], saj je Oktavijan
Oktavijanova vojska je peš tedne prodirala po Egiptu, Antonijeva se mu je pridružila. Antonij in Kleopatra sta [[30 pr. n. št.]] naredila samomor. S Kleopatro so izumrli [[Ptolemejci]], Egipt pa je postal rimska provinca, s čimer se je končala [[državljanska vojna]]. Po starem [[izročilo|izročilu]], naj bi cesar Avgust mesec Kleopatrine smrti poimenoval po sebi (''[[avgust]]''), vendar si je to zgodbo v resnici izmislil [[Johannes de Sacrobosco]], učenjak iz [[13. stoletje|13. stoletja]].
|