Gaj Avgust Oktavijan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jonson22 (pogovor | prispevki)
odranitev notranje neobstoječe povezave
Jonson22 (pogovor | prispevki)
Vrstica 36:
Antonij je hotel maščevati [[Mark Licinij Kras|Krasovo]] smrt z napadom na [[Partsko cesarstvo]], vendar je bil katastrofalno poražen. Kljub temu je za Rimljane dosegel določene ugodnosti, na primer rimski vpliv v [[Rimska Armenija|Armeniji]]. Odšel je v [[Egipt]], kjer se je povezal s [[Kleopatra|Kleopatro]] in postal skrbnik Cezariona, kar je v [[Rim]]u zbudilo nemir. Obtožili so ga, da je mehkužen (baje je tudi v resnici rad [[lenoba|lenaril]]) in da hoče premakniti sedež Rima v Egipt, natančneje v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]]. To je izkoristil Oktavijan, ki je bival v Rimu. Nastopal je v javnosti (pri tem se je oblačil v [[oklep]]), od [[34 pr. n. št.|34]] do [[33 pr. n. št.]] je prav tako zasedel nova ozemlja, [[Balkan]] do [[Donava|Donave]], med drugim tudi ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] (prav v letu njegove smrti se je začela gradnja [[obzidje|obzidja]] [[Emona|Emone]]) in si s tem pridobival naklonjenost množic.
 
Obračun z Antonijem se je zgodil leta [[31 pr. n. št.]], saj je Oktavijan je menil, da lahko vlada samo eden. [[Bitka pri Akciju]] je potekala na morju, pri obmorskem kraju [[Akcij]]. Antonij je svoji vojski poveljeval osebno, medtem ko je Oktavijan bitko zaradi [[talasofobija|talasofobije]] (straha pred morjem) spremljal z obale. Tudi Kleopatra je pripeljala svojo vojsko in čakala na razplet. Antonij je izgubljal in zato vojake pustil na cedilu ter s Kleopatro pobegnil v Egipt. Oktavijan je slavil veliko zmago.
 
Oktavijanova vojska je peš tedne prodirala po Egiptu, Antonijeva se mu je pridružila. Antonij in Kleopatra sta [[30 pr. n. št.]] naredila samomor. S Kleopatro so izumrli [[Ptolemejci]], Egipt pa je postal rimska provinca, s čimer se je končala [[državljanska vojna]]. Po starem [[izročilo|izročilu]], naj bi cesar Avgust mesec Kleopatrine smrti poimenoval po sebi (''[[avgust]]''), vendar si je to zgodbo v resnici izmislil [[Johannes de Sacrobosco]], učenjak iz [[13. stoletje|13. stoletja]].