Gaj Julij Cezar: Razlika med redakcijama

Cezar je Rimu priboril ogromna nova ozemlja, povečal birokracijo in nakazal kako bi se dalo tako veliko državo upravljati. Glavni dedič je bil [[Gaj Avgust Oktavijan|Gaj Julij Cezar Oktavijan]] ([[23. september]] [[63 pr. n. št.]]-[[19. avgust]] [[14|14 n. št.]]), Cezarjev pranečak in posinovljenec. Od Senata je izsilil senatorsko pravico in glasovno pravico konzula. [[November|Novembra]] [[43 pr. n. št.]] je [[Gaj Oktavijan]] z vojskovodjema [[Mark Antonij|Markom Antonijem]] ([[82 pr. n. št.|82]]-[[39 pr. n. št.]]) in Markom Emilijem Lepidom ([[87 pr. n. št.|87]]-[[12 pr. n. št.]]) sklenil drugi triumvirat. Leta [[42 pr. n. št.]] je Gaj Oktavijan skupaj Z Markom Antonijem pri Filipih premagal zarotnika Bruta in Kasija, ki sta po porazu storila samomor. Leta [[40 pr. n. št.]] so si triumvirji z Brundizijsko pogodbo razdelili državo: [[Italija]] je ostala skupna posest, Gaj Oktavijan je dobil zahodni del, Mark Antonij vzhod z [[Egipt]]om, Mark Lepid pa preostalo [[Afrika|Afriko]]. V naslednjih letih je Gaj Oktavijan s pomočjo zelo sposobnega vojskovodje [[Agripa|Agripe]] z zmagami na [[Sicilija|Siciliji]] pridobil moč.Temu se je uprl Mark Lepid, a je bil odstavljen iz triumvirata. [[Mark Antonij]] se je zaljubil v [[Kleopatra VII.|Kleopatro]] in ji podaril rimska ozemlja na vzhodu imperija. To je bil povod, da je Gaj Oktavijan napadel [[Egipt]] in porazil vojsko Marka Antonija in Kleopatre. Poraženca sta storila samomor. Po tej [[državljanska vojna|državljanski vojni]] ([[44 pr. n. št.]]-[[31 pr. n. št.]]) so leta [[27 pr. n. št.]] oklicali Oktavijana - preimenovanega v Avgusta - za prvega cesarja. Tako je Gaj Oktavijan postal edini rimski vladar. Po sto letih vojn in padcu republike se je začelo 200 let trajajoče obdobje miru in razcveta [[rimski imperij|rimskega imperija]].