Gaj Julij Cezar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 99:
[[Slika:Caesarova kasna detail.jpg|right|thumb|220 px|''Vodomet, ki upodobuje Cezarja na konju v Olomoucu na [[Češka|Češkem.]]]]
Proti koncu leta [[47 pr. n. št.]] se je iz Male Azije vrnil v [[Italija|Italijo]]. Tod je bil že drugič imenovan za diktatorja, za naslednje leto pa mu je bil namenjen konzulat. Poleg časti je bil deležen tudi očitkov: njegovi vojaki so ostali nekaznovani, ko so umorili bivša pretorja, očitano mu je bilo tudi, da dopušča Amantijevo lakomnost in pijančevanje Marka Antonija. Odgovornost za to so naprtili Cezarju, vendar pa je le-ta iz političnih vzrokov prenašal očitke.
Pompejeva pristaša [[Scipion mlajši|Scipion]] in [[Mark Porcij Katon|Katon mlajši]] ([[95 pr. n. št.|95]]-[[46 pr. n. št.]]) sta po porazu pri Farzalu zbežala v Severno Afriko, kjer sta se leta [[46 pr. n. št.]] združila s tamkajšnjim kraljem Jubo, kateri je imel pod seboj veliko število oboroženih mož in bojnih slonov. Takoj ko je Cezar izvedel za to zvezo, je zbral vojsko in iz [[Sicilija|Sicilije]] odpotoval v Afriko. Numidijci so z bliskovitimi napadi večkrat presenetili Cezarjeve vojake in jim prizadejali hude izgube. Ti uspehi so Scipiona in Jubo navdali s pogumom, zato so v bližini Taspa (v dananšnji [[Tunizija|Tuniziji]]) začeli
== Vladavina ==
|