Gaj Julij Cezar: Razlika med redakcijama

odstranjeni 3 zlogi ,  pred 6 leti
m
(Popravljena točna vsebina)
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
V [[Rim]]u je ob smrti svoje tete Julije, Marijeve žene, Cezar pripravil dober govor in z njim vzbudil sočutje pri ljudskih množicah. Na pogrebu je ukazal nositi Marijeve podobe, kar je bilo za vladajoče nesprejemljivo, Marijevim pristašem pa je postal všeč.<br /> Kmalu zatem mu je umrla žena Kornelija. Za pogreb je zopet pripravil rahločuten govor in množice so ga vzljubile kot dobrega in nežnega moža.
 
[[78 pr. n. št.]] se je vrnil v Malo Azijo, a so ga v [[Kilikija|Kilikiji]] ujeli pirati. Cezar je od njihovega vodje zahteval, da je zvišal odkupnino na 50 talentov zlata, češ da ne ve, koga je ujel. Cezar je v ujetništvu 38 dni preživel kot veslač na piratski galeji. <ref>{{navedi knjigo |last=Hatfield|first=Jim|authorlink=|coauthors=|year=1996|title=''Strah in groza: Kriv!''|publisher=DZS|location=Ljubljana|cobiss=55572224}}</ref> Cezar se je takoj po izpustitvi maščeval in je pirate dal križati. Ko se je leta [[73 pr. n. št.]] kot heroj vrnil v [[Rim]], je postal član svečeniškega kolegija (pontifeksa). Leta [[68 pr. n. št.]] je bil oklican za kvestorja španske province Betice (današnja Andaluzija) ter se tako povzpel na najnižjo stopnico v karieri rimskega [[državnik]]a. Leta [[65 pr. n. št.]] se je vrnil iz [[Španija|Španije]] in se poročil s Pompejo, Sulovo hčerko. Kmalu je postal nadzornik [[Apijeva cesta|Apijeve ceste]] in organizator javnih iger (kurulski edil). Cezar je položaj izkoristil za pridobivanje množic na svojo stran, da bi ga podprle pri volitvah v ljudsko skupščino in tako je organiziral veličastne igre; v eni izmed njih je sodelovalo 320 parov gladiatorjev. 2 leti pozneje je bil imenovan za predstojnika svečeniškega kolegija (pontifex maximus). [[62 pr. n. št.]] je postal sodni uradnik ali pretor, ki je imel vidno vlogo pri vodstvu porotnih sodišč. Zaradi hitrega napredovanja in naraščajoče moči so bili optimati vse bolj zaskrbljeni, vendar ga zaradi ugleda nihče ni upal javno napasti. Cezarjev vpliv med ljudskimi množicami je medtem bolj in bolj rasel, vendar je imel svojo ceno. Cezar je zapadel v velike dolgove, saj ves denar namenil za prirejanje iger ter podkupovanje pri volitvah za svečenika in pretorja. Cezarju je iz dolgov pomagal takrat najbogatejši Rimljan [[Mark Licinij Kras]] ([[115 pr. n. št.|115]]-[[53 pr. n. št.]]), ki je bil mnenja, da si bo pridobil na svojo stran množice, če bo podprl Cezarja. Zaradi tega je odplačal njegov dolg, ki je znašal 830 [[talent]]ov (17 500&nbsp;kg [[srebro|srebra]]). Cezar naj bi [[62 pr. n. št.|62]]-[[61 pr. n. št.]] opravljal namestništvo v zgornji Hispaniji a je bil leta [[61 pr. n. št.]] imenovan za guvernerja in je tako za vedno prevzel upravo [[Iberija|Iberije]] (današnja [[Španija]]). To leto je bilo v njegovi karieri prelomno; dotlej je deloval kot vsak državljan z močnimi političnimi ambicijami, odtlej pa je marsikdaj prekršil zakon, da je dosegel zadane cilje. Po pričevanjih naj bi ga k temu močno spodbudil življenjepis [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki ga je bral v Iberiji. Cezar naj bi bil globoko prizadet, ker je AleksandrovihAleksander v njegovih letih že vladal vsemu tedaj znanemu svetu. Med opravljanjem dolžnosti v Španiji pa so izbruhnili nemiri med lokalnim prebivalstvom. Cezar je zatrl upore in zasedel več mest, oplenil je tudi rudnike [[zlato|zlata]]. S svojimi prvimi večjimi vojaškimi uspehi si je pridobil veliko denarja. Zaradi zmage nad uporniki je smel proslaviti triumf, z denarjem, ki si ga je nagrabil, pa je hotel kandidirati za konzula. Ko pa se je vrnil pred Rim, se je zašel pred dilemo: kot general, ki se poteguje za triumf, je moral počakati pred mestom, kot kandidat za [[Rimski konzul|konzula]] pa je moral biti osebno navzoč v Rimu. Cezar se je odrekel triumfu in se proglasil kot kandidat za konzula. V tem času se je spoprijateljil z znanim vojaškim poveljnikom [[Gnej Pompej Veliki|Gnejem Pompejem]] ([[29. september]] [[106 pr. n. št.|106]]-[[29. september]] [[48 pr. n. št.]]) ter se pod njegovim in Krasovim okriljem spustil v predvolilni boj. Tako je postal najvplivnejši politik [[stari Rim|rimskega]] [[senat]]a.
 
Cezar je imel dva zelo vplivna prijatelja: Pompeja in Krasa. [[Kras]] si je želel zavarovati svoje bogastvo, [[Gnej Pompej|Pompej]] pa je bil razočaran nad senatom, ker mu ni dal zasluženega priznanja za zmago nad [[Mitridat VI.|Mitridatom VI.]] v tretji mitridatski vojni ([[74 pr. n. št.|74]]-[[63 pr. n. št.]]) in zavzetja Bitinije, [[Pont]]a, [[Kilikija|Kilikije]], [[Sirija|Sirije]], [[Ciper|Cipra]] in [[Kirene|Kiren]]. Ustanovili so triumvirat, v katerem si je vsak od njih obetal koristi zase: Pompej preskrbo svojih [[veteran]]ov in priznanje preureditve v [[rimska republika|vzhodnem delu republike]], Cezar vojaškega poveljstva, Kras pa zavarovanje svojih gospodarskih koristi. Triumvirat je bil zapečaten s Pompejevo omožitvijo Cezarjeve hčerke [[Julija Cezar|Julije]] in Cezarjeve poroke s Kalpurnijo, katere oče Piso je bil dober [[Mark Licinij Kras|Krasov]] prijatelj. Vsak izmed trojice je imel tudi določeno lastnost za dosego želenih ciljev: [[Gnej Pompej|Pompej]] je imel močno in zvesto vojsko, Cezar je bil nadarjen [[politik]] in [[vojskovodja]], [[Kras]] pa je imel neizmerne količine denarja. Prvi rezultati vladanja članov triumvirata so bili vidni že isto leto. Senat je na Cezarjev predlog potrdil zemljiški zakon, po katerem je bila zemlja razdeljena med revno mestno prebivalstvo in [[Gnej Pompej|Pompejeve]] vojake. V zakonu o poveljevanju v provincah je Cezarju pripadlo poveljstvo v provincah: [[Galija|Cisalpinska Galija]] (ravnine ob reki [[Pad]]), [[Galija|Transalpinska Galija]] ([[Provansa]]) in [[Ilirik]] ali Ilirikum ([[Istra]], [[Kvarner]] in [[Dalmacija]]) za obdobje med leti [[58 pr. n. št.|58]] in [[54 pr. n. št.]] Skupno so bile v teh provincah štiri legije (vsaka legija je štela 4.800 profesionalnih, težko oboroženih pešakov). Ta vojska je bila namenjena za obrambo provinc pred notranjimi upori in zunanjimi nasprotniki. Leta [[58 pr. n. št.]] je Cezar zapustil [[Rim]], na Cezarjevo mesto konzula pa je prišel njegov tast Pison.
288

urejanj