Redakcija: 15:50, 29. maj 2006 uredi Proseminar 2005 (pogovor \| prispevki) 134 urejanj nov članek		Redakcija: 20:57, 29. maj 2006 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Grad Mirna''', je [[grad]] na [[Dolenjska\|Dolenjskem]], ob sotočju [[reka\|rek]] [[Mirna\|Mirne]] in [[Vejerščica\|Vejerščice]], na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m. == Zgodovina == Vrstica 9: == Notranja oprema gradu == V prvem nadstropju palacija je bila urejena spodnja jedilnica, ki so jo v 18. stoletju krasili štirje veliki portreti [[Karel VI.\|cesarja Karla VI.]] in cesarice Elizabete ter [[Jožef I.\|cesarja Jožefa I.]] in cesarice Amalije. Portreti, ki so bili vsi opremljeni z dragocenimi okvirji, so krasili tudi sosednje prostore. Stari arhivski viri omenjajo še portrete cesarja Leopolda in njegove soproge ter barona Ferdinanda Ernesta Galla, njegove soproge in sinov. Umetnostno pomembnih pa je bilo zlasti 11 velikih oljnih slik, s katerimi so opremili dve izmed petih med seboj krožno povezanih soban v reprezentančnem drugem nadstropju: 4 slike v Tiepolovi tradiciji s prizori iz Jakobove zgodbe, ki jih je mogoče pripisati beneškemu slikarju Nicolu Grassiju in 7 slik z antičnimi prizori v beneški maniri. Med požigom gradu leta 1942 je zgorela vsa pohištvena oprema, z izjemo dragocenih velikih oljnih slik, ki so brez sledu izginile. == Glej tudi == * [[seznam gradov na Slovenskem]] == Viri == Vrstica 16 ⟶ 19: * ''Speča lepotica : Revija za obnovo gradu na Mirni''. Mirna, 1993-. * Topole, Maja. ''Mirnska dolina : regionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem''. Ljubljana, 1998. [[Kategorija:Gradovi na Slovenskem]]

Grad Mirna: Razlika med redakcijama