Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 307 zlogov ,  pred 3 leti
lektoriranje
[[File:Pausanias Description of Greece.jpg|right|thumb|200px|
Rokopis (1485) Pavzaniasovega ''Opisa Grčije'' v Laurentinski[[Medičejska knjižnica|Medičejski knjižnici]] v [[Firence|Firencah]]]]
 
'''Pavzanias''' (grščina:grško Παυσανίας ''Pausanias''; okoli 110 - 180110–180 n. št. <ref>Historical and Ethnological Society of Greece, Aristéa Papanicolaou Christensen, ''The Panathenaic Stadium – Its History Over the Centuries'' (2003), p. 162</ref>) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času [[Hadrijan]]a, [[Antonin Pij|Antonina Pija]] in [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. BilZnan je znan po svojem delu ''Opis Grčije'' (Ἑλλάδος περιήγησις ''Hellados Periegesis'') <ref>Also known in [[Latin]] as ''Graecae descriptio''; see [[:pt:Maria Helena da Rocha Pereira|Pereira, Maria Helena Rocha]] (ed.), [https://archive.org/details/pausaniaegraeci00pausgoog ''Graecae descriptio''], B. G. Teubner, 1829.</ref>, obsežnoobsežnem delodelu, ki opisuje [[Antična Grčija|antično Grčijo]] izna prvepodlagi rokesvojih opazovanj in je bistvena povezava med klasično [[literatura|literaturo]] in sodobno [[arheologija|arheologijo]]. Andrew Stewart ocenjujepiše <ref>''One Hundred Greek Sculptors: Their Careers and Extant Works'', introduction.</ref>:
 
''Skrben, pešsuhoparen pisatelj, ki ga zanimajo ne le veličastne ali lepe, ampak nenavadne znamenitosti in nejasni ritualiobredi. Je občasno nepreviden ali naredi neupravičeneneupravičeno sklepesklepa in njegovi vodniki ali celo njegove lastne opombe včasih zavajajo; njegova poštenost je nesporna in njegova vrednost nimaje brez primereprimerjave.''
 
== Življenjepis ==
Pavzanias je bil rojen leta 110 v grški družini,<ref name="Howard 2012">{{cite book |title= Transnationalism in Ancient and Medieval Societies: The Role of Cross-Border Trade and Travel|last= Howard |first= Michael C |year= 2012 |publisher=McFarland |isbn= 9780786490332 |quote= Pausanias was a 2nd century ethnic Greek geographer who wrote a description of Greece that is often described as being the world’s first travel guide.|page=178 }}</ref> in je bil verjetno rojen v [[Lidija|Lidiji]]. Gotovo je poznal zahodne obaliobale [[Mala Azija|Male Azije]], vendar so se njegova potovanja razširila daleč prekoprek meja [[Jonija|Jonije]]. Pred obiskom Grčije, je bil v [[Antiohija|Antiohiji]], [[Jafo|Jafi]] in v, [[Jeruzalem]]u, in na bregovih reke [[Jordan]]. V [[Egipt]]u je videl piramide, medtem ko jeso mu v Amonovem templju slišalpokazali hvalnico, daki jo je temu svetišču Pindar poslal relikvijePindar. V Makedoniji se je zdi, da je videl domnevno grobnico Orfeja v Libetri. [5] V Italiji je videl nekaj mest v KampanijiKampanji ter čudesa Rima. Bil je eden prvih, ki je opisal videne ruševine [[Troja |Troje]], [[Aleksandrija Troada|Aleksandrije Troadev Troadi]] in [[Mikene|Miken]].
 
== Delo ==
Pavzaniasov ''Opis Grčije''' predstavljasestavlja deset knjig, vsaka je posvečena nekemu delu Grčije. Svojo turnejo začenja v [[Atika (bivša država) |Atiki]], kjer jeprevladujejo mesto [[Atene]] in njenanjene ''demesdeme'' prevladuje. KasnejšeNadaljnje knjige opisujejo [[Antični Korint|Korint]] (2. knjiga), [[Lakonija|LokonijoLakonijo]] (3.), [[MesinijaMesenija|MesinijoMesenijo]] (4.), [[Elida|Elido]] (5. in 6.), [[Ahaja|Ahajo]] (7.), [[Arkadija|Arkadijo]] (8.), [[Beocija|Beocijo]] (9.), [[Fokida|Fokido]] in [[Ozolska Lokrida |Ozolsko Lokrido]] (10.). Spustil je ključne dele Grčije, kotnpr. [[Kreta|Kreto]]. Projekt je več kot [[topografija|topografski]], to je kulturna [[geografija]]. Pavzanias se oddalji iz opisapoleg arhitekturnih in umetniških predmetov in pregledaopisuje mitološke in zgodovinske temelje družbe, ki jih je ustvarila. Kot grški pisec pod pokroviteljstvom rimskegaRimskega cesarstva, se je znašel v nerodnem kulturnem prostoru, nad slavo grške preteklosti, ki jo je navdušen opisal, in dejanskim stanjem Grčije znotrajv RimskegaRimskem cesarstva,cesarstvu kot dominantneprevladujoči imperialneimperialni silesili. Njegovo delo nosi oznako poskusposkuša zanajti navigacijousmeritev v prostoru in ugotovitevugotoviti identiteteidentiteto rimske Grčije.
 
On niNi bil naravoslovec na kakršen koli način, čeprav je od časa do časa opisalponekod fizičneopisoval lastnosti grške pokrajine. Opazil je borovce na peščeni obali Elide, jelena in divjega prašiča v hrastovih gozdovih FeloeFeloje in vrane sredi ogromnih hrastovih dreves Alalkomene. To je predvsem v zadnjem delu, kjerv katerem se Pavzanias dotika narave, kot divjih jagod Helikona, datljevih palm AulisaAvlisa in oljčnega olja Titorejv Titorei, kotpa tudi želv v Arkadiji in "belo -črne ptice" Killenena gori Kileni.
 
Pavzanias je najbolj doma vnajraje opisovanjuopisuje religioznereligiozno umetnostiumetnost in arhitekturearhitekturo Olimpije in DelfiovDelfov. Tudi v najbolj osamljenih regijahobmočjih Grčije je bil navdušen nad vsemi vrstami upodobitev bogov, svetih relikvij in mnogih drugih svetih in skrivnostnih predmetov. V Tebah je videl ščite tistih, ki so umrli v bitki pri LeuktriLevktri, ruševine Pindarjeve hiše in kipe HesiodaHezioda, Ariona, TamirisaTamirasa in Orfeja v gaju muzMuz na Helikonu, kot tudi portrete KorinaKorine pri Tanagri in Polibija v mestih Arkadije.
 
Pavzanias je imel instinktnagon starinarja., Kotkot je dejal njegov urednik Christian Habicht,:
 
{{quote| ''Na splošno je imel raje staro kot novo, sveto kot profanoposvetno; tam je veliko več piše o klasični kot o sodobni grški umetnosti, več o templjih, oltarjih in podobah bogov, kot o javnih stavbah in kipih politikov. Nekatere veličastne in prevladujoče strukture, kot jesta Stoastoa kralja Atala v atenski agori (prenovljenaprenovil sjo Homerjemje ThompsonomHomer Thompson) ali Eksedraeksedra Heroda Atika viv Olimpiji, niso niti omenjene.'' <ref>Christian Habicht, "An Ancient Baedeker and His Critics: Pausanias' 'Guide to Greece'" ''Proceedings of the American Philosophical Society'' '''129'''.2 (June 1985:220–224) p. 220.</ref>}}
 
PavzaniasovePavzaniasov ''Periegesis'',turizem zase razlikov odprimerjavi naz primerBaedekerjevim Baedekerjevega vodnika, sevodnikom ustavi za hip ob točkistarodavnem starodavnega ritualaobredu ali pove smiselnsmiselnem mitmitu, v žanrunačin, ki je postal spet popularen v zgodnjem 19. stoletju. V topografskem delu njegovegaPavzanias dela,nameni jepozornost Pavzaniasčudesom pozorenv nanaravi, čudesa naraveznakom, znake ki kažejo posledice potresa, pojave plimovanjaplimovanju, ledledu na morju na severu in opoldanskoopoldanskemu soncesoncu, ki naob danpoletnem poletnega solsticijasolsticiju meče sence pri Sieni ([[Asuan]]). Medtem ko nikoli ne dvomi vo obstojobstoju bogov in junakov, včasih kritizira mite in legende, ki se nanašajo nanje. Njegovi opisi spomenikov umetnosti so preprosti in neolepšani. NosijoDajejo vtis realnosti, njihova natančnost je potrjena iz ohranjenih ostalin. On jeJe popolnoma odkrit v svoji izpovedni nevednosti.
Delo je zapustil blede sledi v znanem grškem korpusu. "Ni bilo brano," pravi Habicht, "neni obstajaene ena samasame omemba avtorja, neenega en samsamega citatcitata iz nje, neniti šepetšepeta pred StephanusomStefanom ByzantiusomBizantinskim v šestem6. stoletju, in le dvadve ali tri sklicevanjasklicevanji na to v celotnem srednjem veku." <ref>Habicht 1985:220.</ref> V resnici smo prišli nevarnoje blizugrozilo, da bibo delo izgubiliizgubljeno v celoti: le trije izvodi Pavzaniasovih rokopisov so iz 15. stoletja, polni napak in pomanjkljivosti, kar vse se zdi, daodvisni smo odvisni od enega samega rokopisa, ki se je ohranil do kopiranja. Niccolò Niccoli je imel ta arhetip v Firencah leta 1418; ob njegovi smrti leta 1437 jenaj šelbi ga shranili v knjižnicoknjižnici San Marco, Firencev Firencah, potempo paletu je1500 popa 1500je izginil. <ref>Aubrey Diller, "The Manuscripts of Pausanias The Manuscripts of Pausanias" ''Transactions and Proceedings of the American Philological Association'' '''88''' (1957):169–188.</ref> DoV 20. stoletjastoletju so arheologi ugotovili, da je bil Pavzanias zanesljiv vodnik po mestih, v kjerkaterih so izkopavali. <ref>In this, [[Heinrich Schliemann]] was a maverick and forerunner: a close reading of Pausanias guided him to the royal tombs at Mycenae.</ref> Pavzanias je bil v veliki meri zavrnjen vV 19. in zgodnjem 20. stoletju odso klasicistovga povsemklasicisti literarno izkrivljenodklanjali, kisledili so sledili avtoritativnemu Wilamowitzu v diskreditaciji, kotki glavnimu vlogije literature naodvzel drugives straniugled, ko je predlagal,češ da ne bi dejanskoni obiskaliobiskal večine mest, ki jih je opisal. Habicht leta 1985 opisuje epizodo, v katerikako je Wilamowitz poskušal izpodbijati Pavzaniasa pred popotniki leta 1873. Izkušnja stoletja arheologovArheologi pa se jeso v celoti upravičilaoprali čast Pavzaniasa.
 
== Glej tudi ==
{{sklici|2}}
 
== ReferenceSklici ==
* [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=paus.+1.1.1 Description of Greece], tr. W.H.S. Jones and H.A. Ormerod (1918)
* [http://www.theoi.com/Text/Pausanias1A.html Description of Greece], Jones translation at Theoi Project