|
| colour =
| name = Marija Terezija polak je smotan tako ko vito!!!!!!
| title
| title = Kraljica Ogrske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Bosne, Romanije, Srbije, Bolgarije, Kumanije in Galicije. Nadvojvodinja Avstrije, vojvodinja Burgundije, Brabanta, Milana, Štajerske, Koroške, Kranjske, Mantove, Firenc, Parme, Limburgije, Luksemburga, Geldrije, Würtenberga, Utrechta in Šlezije...
| othertitles= ''Njeno cesarsko veličanstvo'' ''Njeno veličanstvo'' kraljica (Ogrske in Češke)
| reign=[[20. oktober]] [[1740]] - [[29. november]] [[1780]]
| coronation
| image =[[Slika:Kaiserin Maria Theresia (HRR).jpg|250px]]
| caption=
| predecessor = [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]]
| successor = [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]
| consort = [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franc I. Štefan]]
| issue =Nadvojvodinja Marija Elizabeta<br />[[Marija Ana|nadvojvodinja Marija Ana]]<br />nadvojvodinja Marija Karolina<br />[[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II., rimsko-nemški cesar]]<br />[[Marija Kristina Tešenska|Marija Kristina, vojvodinja Tešenska]]<br />nadvojvodinja Marija Elizabeta<br />nadvojvoda Karel Jožef<br />[[Marija Amalija Habsburška|nadvojvodinja Marija Amalija]]<br />[[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Lepold II., rimsko-nemški cesar in toskanski nadvojvoda]]<br />nadvojvodinja Marija Karolina<br />[[Marija Ivana Gabrijela|nadvojvodinja Marija Ivana Gabrijela]]<br />[[Marija Jožefa|nadvojvodinja Marija Jožefa]] <br />[[Marija Karolina Habsburška|kraljica Marija Karolina]]<br />[[Ferdinand Karel Anton|nadvojvoda Ferdinand Karel Habsburško- Esteški]]<br />[[Marija Antoinetta|Marija Antonija (Antoinetta), francoska kraljica]]<br />[[Archduke Maksimiljan Franc Habsburški|nadvojvoda Maksimiljan Franc, kölnski volilni knez]]
| royal house= [[Habsburžani|Habsburško-Lotarinška]]
| father=[[Karel VI. Habsburški|Karel VI., rimsko-nemški cesar]]
| mother=[[Elizabeta von Braunschweig-Wolfenbüttel]]
| date of birth=[[13. maj]] [[1717]]
| place of birth= [[Dunaj]]
| date of death= [[29. november]] [[1780]]
| place of death= [[Dunaj]]
| place of burial= Vladarska kripta, [[Dunaj]]
}}
'''Marija Terezija''' (nemško: Maria Theresia), [[vladar]]ica habsburških dežel, * [[13. maj]] [[1717]], [[Dunaj]], † [[29. november]] [[1780]], Dunaj.
Marija Terezija je bila [[nadvojvoda|nadvojvodinja]] [[Avstrija (vojvodina)|Avstrije]] (1740), kraljica [[Ogrska|Ogrske]] (1741) in [[Češka|Češke]] (1743) ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franca I. Štefana]] pa je postala tudi [[cesar]]ica [[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetega rimskega cesarstva]]. S štirideset letnim vladanjem je pričela, ko oktobra 1740 umrl njen oče [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]].
V zakonu s Francem I. Štefanom je imela šestnajst otrok, od tega je bilo 11 deklet, 10 od teh pa se je imenovalo Marija. Najmlajša med njimi je bila [[Marija Antoinetta|Marija Antonija]], ki so jo obljubili v zakon Ludviku, nasledniku [[Francija|francoskega]] kralja, ki je pozneje postal kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]], Mariji Antoniji pa so Francozi tudi spremenili drugo ime v danes bolj znano Marijo Antoinetto.
== Pragmatična sankcija ==
Karel VI., katerega edini moški dedič - sin Janez - je umrl pol leta po rojstvu leta 1716, je leta 1713 izdal [[Pragmatična sankcija|pragmatično sankcijo]], s katero je hčerki po svoji smrti zagotovil nasledstvo na avstrijskem prestolu in vladarski položaj v [[država|državi]]. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]].
== Nasledstvene vojne ==
Vojna za avstrijsko nasledstvo se je začela kmalu po smrti cesarja Karla VI. v letu 1740 z vpadom [[Friderik II. Veliki|Friderika II. Pruskega]] v [[Šlezija|Šlezijo]], ki jo je okupiral, [[Bavarska]] in [[Francija]] pa sta napadli zahodna področja takratne Avstrije, vendar je glavni sovražnik Marije Terezije ostal prav Friderik (pozneje znan kot ''Friderik Veliki''). Zato je osredotočila svojo notranjo in zunanjo politiko na poraz [[Prusija|Prusije]] in spet pridobila nekatera ozemlja, ki jih je ta odvzela Avstriji.
Oče Marije Terezije, cesar Karel VI. je domneval, da bo hčerka pravo moč predala v roke svojemu možu, zato ji ni posredoval nobenih informacij o delovanju vlade, tako da se je vsega morala naučiti sama. Poleg tega je zaradi dveh vojn ob koncu očetovega vladanja podedovala oslabljeno vojsko in prazno zakladnico.
== Reformatorka ==
Marija Terezija je pričela obširne reforme v vojski. Podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Centralizirala je vlado, tako da je prej ločena avstrijska in češka kanclerstva združila v en sam administrativni urad. Pred tem so pravosodje in upravo nadzirali isti uradniki. Ustanovila je vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Te reforme so okrepile gospodarstvo. Po nasvetu svojega državnega kanclerja [[Wenzel Anton von Kaunitz|Wenzla Antona von Kaunitza]] je prekinila zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in namesto tega sklenila zavezništvo z [[Rusija|Rusijo]] in [[Francija|Francijo]]. Leta 1752 je ustanovila [[Terezijanska vojaška akademija|vojaško akademijo]], leta 1754 pa akademijo inženirskih znanosti. Zahtevala je tudi, da [[Univerza na Dunaju|Dunajski univerzi]] dodelijo dovolj sredstev, da je medicinska fakulteta postala učinkovitejša. Ko se ji je zdelo, da je njena vojska dovolj močna, se je leta 1756 pripravljala na napad Prusije, a jo je Friderik prehitel in napadel [[Saška|Saško]], še eno zaveznico Avstrije, ter s tem začel [[Sedemletna vojna|sedemletno vojno]]. Vojna se je končala leta 1763, ko je Marija Terezija podpisala sporazum, s katerim je priznala prusko oblast nad Šlezijo. Marija Terezija je bila ena od tako imenovanih »[[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenih absolutistov]]«.
== Vladanje z Jožefom II. ==
[[Slika:Ptujski grad - Marija Terezija.jpg|thumb|right|250px|[[Anton von Maron]] - Marija Terezija kot vdova (1772), hrani [[Pokrajinski muzej Ptuj]]]]
V letu 1765 ji je umrl mož. Bila mu je tako zvesta, da se je od njegove do svoje smrti še 15 let oblačila samo v žalna oblačila in se zaprla pred ljudmi. Namesto na poskus vnovične osvojitve Šlezije se je osredotočila na vzdrževanje miru. Svojega najstarejšega sina, [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], je priznala za sovladarja in cesarja, vendar mu je omejila moč, ker se ji je zdel zaletav in aroganten.
V naslednjih letih vladavine se je osredotočila na reformiranje zakonodaje glede podložnikov. Po letu 1771 je podelila robotni patent, reformo, ki je reguliral tlako podložnikov v njenih deželah, in jih s tem malce razbremenila.
Umrla je leta 1780, kot edina ženska vladarka v 650-letni zgodovini habsburške dinastije.
== Predniki ==
{{Predniki
|style=font-size: 90%; line-height: 110%;
|border=1
|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;
|boxstyle_1=background-color: #fcc;
|boxstyle_2=background-color: #fb9;
|boxstyle_3=background-color: #ffc;
|boxstyle_4=background-color: #bfc;
|boxstyle_5=background-color: #9fe;
|1= 1. '''Marija Terezija'''<br /> ''Cesarica Avstrije'' <br /> ''Kraljica Ogrske in Češke''
|2= 2. [[Karel VI. Habsburški]]
|3= 3. Elizabeta Braunschweigsko-Wolfenbüttelska
|4= 4. [[Leopold I. Habsburški]]
|5= 5. Eleonora-Magdalena Pfalško-Neuburška
|6= 6. Ludvik Rudolf, vojvoda Braunschweigsko-Lüneburški
|7= 7. Princesa Kristina Luiza Oettingenska
|8= 8. [[Ferdinand III. Habsburški]]
|9= 9. Marija Ana Habsburška
|10= 10. Filip Wilhelm, Palatinski elektor
|11= 11. Elisabeta Amalija Hessensko-Darmstadtska
|12= 12. Anton Ulrik, vojvoda Braunschweigsko-Wolfenbüttelski
|13= 13. Elizabeta Julijana, vojvodinja Schleswig-Holstein-Sønderburg-Norburška
|14= 14. Albert Ernest I, Princ Oettingenski
|15= 15. Kristina Friderika, vojvodinja Württemberška
|16= 16. [[Ferdinand II. Habsburški]]
|17= 17. Marija Ana Bavarska
|18= 18. [[Filip III. Španski]]
|19= 19. Margareta Avstrijska
|20= 20. Wolfgang Wilhelm, palatinski grof v Neuburgu
|21= 21. Magdalena Bavarska
|22= 22. Jurij II, deželni grof Hessensko-Darmstadtski
|23= 23. Zofija Eleonora Saksonska
|24= 24. Avgust Mlajši, vojvoda Braunschweig-Lüneburški
|25= 25. Doroteja Anhaltsko-Zerbška
|26= 26. Friderik,vojvoda Schleswig-Holstein-Sønderburg-Norburški
|27= 27. Eleanora Anhaltsko-Zerbška
|28= 28. Joahim Ernest, grof Oettingenski
|29= 29. Ana Doroteja Hohenlohe-Neuensteinska
|30= 30. Eberhard III, vojvoda Württemberški
|31= 31. Ana Katarina Salm-Kyrburška
}}
== Viri ==
* Pohl, Walther: ''Habsburžani:zgodovina evropske rodbine'', Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 {{COBISS|ID=38746880}}
== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Maria Theresa of Austria}}
{{Nasledstvo1|
|predhodnik= [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]]
|funkcija= nadvojvodinja Avstrije,<br />vojvodinja Koroške, Kranjske, Štajerske
|leto-nastopa-prenehanja=1740-1780<br /> sovladar [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franc I. Štefan]] <br />1740-1765<br />sovladar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]<br /> 1765-1780
|naslednik=[[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]
}}{{Nasledstvo1|
|predhodnik= [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]]
|funkcija= kraljica Češke
|leto-nastopa-prenehanja=1743-1780
|naslednik=[[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]
}}{{Nasledstvo1|
|predhodnik= [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]]
|funkcija= kraljica Ogrske
|leto-nastopa-prenehanja=1741-1780
|naslednik=[[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]
}}
{{noble-stub}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1717]]
[[Kategorija:Umrli leta 1780]]
[[Kategorija:Habsburžani]]
[[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Ogrski kralji]]
| 