|
| slogan = Prosta enciklopedija <br />(''The Free Encyclopedia'')
}} [[Slika:Wiki Izbrane slike.pdf|thumb|255x255px|Wikipedia]]
SEOS ALEN
'''Wikipedija''' [vikipedíja] ({{lang-en|Wikipedia}}) ali '''Vikipedija'''<ref>{{navedi knjigo |url=http://books.google.si/books?id=h-ggEGgdHhwC&pg=PA16 |title=The Slovene Language in the Digital Age: Slovenski jezik v digitalni dobi |first=Simon |last=Krek |page=16 |publisher=Springer |year=2012 |isbn=9783642306365}}</ref> je prosta [[svetovni splet|spletna]] [[enciklopedija]], ki nastaja s sodelovanjem stotisočev [[prostovoljstvo|prostovoljcev]] z vsega sveta. Vsebuje [[geselski članek|geselske članke]] v 288 različnih [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikih]] in njihovih različicah, sponzorira pa jo nepridobitna [[fundacija Wikimedia]]. Zajema tradicionalne enciklopedične teme, obenem pa služi tudi kot [[almanah]] in [[zbornik]]. Ustanovitelj [[Jimmy Wales]] jo opisuje kot »poskus, da bi ustvarili in ponudili prosto enciklopedijo najvišje mogoče kakovosti prav vsakemu posamezniku v njegovem lastnem jeziku.« Wikipedija je eno od največkrat navedenih [[spletišče|spletišč]] in dnevno doživi okoli 50 milijonov obiskov.
Wikipedija vsebuje približno 33 milijonov geselskih člankov, od katerih jih je preko štiri milijone in pol v [[angleščina|angleščini]] in preko milijona še v 11 jezikih. [[Slovenska Wikipedija]] se z {{NUMBEROFARTICLES}} geselskimi članki uvršča na 41. mesto (25. november 2014) za hrvaško in pred armensko Wikipedijo. Od svojih začetkov - ustanovljena je bila [[15. januar]]ja [[2001]] kot dopolnitev projekta [[Nupedia]] - je nepretrgoma rasla in hkrati spodbudila nastanek novih projektov, kot so [[Wikimedijina Zbirka|Zbirka]], [[Wikislovar]], [[Wikinavedek]], [[Wikiknjige]] in [[Wikivir]]. Geselske članke urejajo prostovoljci v načinu [[wiki]] lastnemu sistemu: članke lahko spreminja kdorkoli in kadarkoli. Sodelavci Wikipedije sami skrbijo za nepristranost člankov, tako da so pogledi strokovnjakov ali citati iz literature povzeti, ne da bi želeli iz njih izluščiti »objektivno resnico«. Zaradi svoje odprte narave je dovzetna za netočnosti in vandalizem.
Pomen Wikipedije kot referenčnega dela je nekoliko sporen. Po eni strani prejema pohvale, ker je prosto dostopna, ker jo lahko vsakdo ureja, in ker pokriva nadvse širok razpon tem. Po drugi strani jo kritizirajo, ker ima v nasprotju s tradicionalnimi enciklopedijami šibko osrednjo avtoriteto ter zaradi sistematične pristranskosti, na primer zaradi slabše pokritosti tradicionalnih enciklopedičnih tem. Geselski članki Wikipedije so na voljo pod pogoji, ki jih navaja licenca [[Creative Commons]]-Deljenje pod enakimi pogoji-Priznanje avtorstva (CC-BY-SA) in so zrcaljeni na številnih strežnikih po svetu. Medtem ko večina različic Wikipedije v opredmeteni obliki še ni izšla, je bila nemška različica maja 2005 predstavljena na [[DVD]]-plošči.
== Glavne značilnosti ==
Wikipedija ima tri ključne značilnosti, ki določajo njeno mesto na [[svetovni splet|svetovnem spletu]]:
# Prvenstveno je oziroma si želi postati enciklopedija (s podprtimi podatki v obliki zbornika).
# Je [[WikiWiki|wiki]], kar pomeni, da jo lahko z nekaj izjemami ureja kdorkoli.
# Ima odprto vsebino in uporablja licenco [[Creative Commons]]-BY-SA.
Wikipedijo tako kot [[Nupedija|Nupedijo]] (podoben projekt proste enciklopedije) podpirata zastopnik [[prosta programska oprema|proste programske opreme]] [[Richard Matthew Stallman|Richard Stallman]] in [[Free Software Foundation]]. Stallman je razumel pomen »proste splošne enciklopedije« še pred ustanovitvijo Nupedije in Wikipedije.
Odprtost Wikipedije ima tudi nekaj slabih lastnosti: članki, katerih tematiko pozna malo urednikov, so netočni oziroma vprašljivi, vendar je pričakovati, da se [[netočnost]]i s številom urejanj zmanjšajo.
Druga pomanjkljivost odprtosti so pisci, ki ne prispevajo k uporabnosti vsebine (imenovani tudi »vandali«), temveč na različne načine povzročajo Wikipediji škodo (npr. pišejo članke z naslovi, kot je »Žbljkmb dfkjsdflsd«). Čeprav odprta narava te enciklopedije omogoča tak vandalizem, pa je hkrati tudi zdravilo zanj: vsakdo ima možnost razveljaviti spremembe oziroma povrniti prejšnjo različico. Večina jih ni registrirana kot stalni uprabnik Wikipedije (nimajo svojega »uporabniškega imena«), tako da se njihovi prispevki prepoznajo samo po [[IP-naslov]]u računalnika, iz katerega so uredili zadevajočo stran. Če so vandali vztrajni, lahko [[Wikipedija:Administratorji|administratorji]] strani še vedno zaščitijo pred pisanjem tako, da jih lahko urejajo samo drugi administratorji.
| 