Stolnica svetega Vida, Praga: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 80:
 
== Izvor ==
Sedanja stolnica je tretja v seriji verskih objektov na tem mestu, vse posvečene sv. Vidu. Prva cerkev je bila zgodnja romanska [[rotunda]], ki jo je ustanovil [[sveti Venčeslav|VenčeskavVenčeslav I. Češki]] leta 930. Ta svetnik je bil izbran zato, ker je Venčeslav pridobil sveto [[relikvija|relikvijo]] - roko svetega Vida - od cesarja Henrika I. Prav tako je mogoče, da je Venčeslav, ki je želel spremeniti svoje subjekte v krščanstvo to lažje, ker se je odločil za svetnika, čigar ime (''Svatý Vít'' v češčini) zveni zelo podobno imenu slovanskega sončnega boga [[Svetovid]]a. Dve verski skupini, večja krščanska in manjša poganski skupnost, sta živel istočasno v praškem gradu vsaj do 11. stoletja.
 
V letu 1060 je bila ustanovljena [[škofija Praga]], princ Spitihnev II. pa je začel graditi bolj prostorno cerkev, saj je postalo jasno, da je bila obstoječa rotunda premajhna za namestitev vernikov. Veliko večja in bolj reprezentativna [[romanska arhitektura|romanska]] [[bazilika (zgradba)|bazilika]] je bila zgrajena na istem mestu. Čeprav še vedno ni popolnoma prenovljena, se večina strokovnjakov strinja, da je bila to triladijska bazilika z dvema [[prezbiterij|koroma]] in parom stolpov, priključenih na zahodni [[transept]]. Zasnova stolnice je bila podobno romanski arhitekturi [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], predvsem pa opatijski cerkvi v [[Hildesheim]]u in [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer|stolnici v Speyerju]]. Južna [[apsida]] rotunde je bila vključena v vzhodni transept nove cerkve, kjer je tudi grobnica svetega Venčeslava, ki je do tedaj postal zavetnik čeških knezov. Škofov dvorec je bil zgrajen južno od nove cerkve in je bila precej razširjen in podaljšan sredini 12. stoletja.