Krst pri Savici: Razlika med redakcijama

{{drugipomeni}}

{{izvirno raziskovanje}}

'''''Krst pri Savici''''' je [[Slovenci|slovenski]] [[nacionalni ep]], ki ga je leta 1835 napisal [[romantična književnost|romantični]] pesnik [[France Prešeren]].<ref>{{cite news |url=https://www.sta.si/529260/mednarodni-znanstveni-simpozij-romanticna-pesnitev |title=Mednarodni znanstveni simpozij Romantična pesnitev |date=4. decembra 2000 |publisher=Marko Juvan}}</ref> Pesnitev, ki jo je posvetil prijatelju [[Matija Čop|Matiji Čopu]], je objavil v samozaložbi pod imenom ''Kerst pri Savici'', končal pa jo je januarja naslednjega leta ter jo aprila tudi izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Sestavljen je iz dveh delov, iz Uvoda (26 tercin) in Krsta (53 stanc), ki se zelo vidno ločujeta v obsegu, vsebini in verzni obliki. Leta [[1846]], ko je pesnitev objavil v Poezijah, jo je rahlo spremenil, in sicer je spremenil 9. kitico, v Krst pa je pred 42. kitico dodal še eno. Tematska enciklopedičnost Krsta pri Savici zajema vse štiri glavne teme Prešernovega pesnenja: ljudsko, narodno zgodovinsko, bivanjsko in predvsem v uvodnem sonetu še pesniško. V ospredju pa se tokrat kot nova pojavi tudi verska tematika. Poleg sonetnega venca je to Prešernovo najbolj celovito delo. Pesnitev zaradi verske teme ni bila [[cenzura|cenzurirana]]. Prvi ključ k miselnemu ustroju je Črtomirova osebnost in njene odločitve sredi usodnega zgodovinskega dogajanja.