Stožice: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
wikificiraj
Grabyton (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[File:Stožice staro jedro.jpg|thumb|Staro jedro Stožic|350px]][[Slika:Stožice.jpg|thumb|200px|Stoženska cerkev Sv. Jurija]]
'''Stožice''' so ljubljansko [[naselje]], nekdaj pa vas pri [[Ljubljana|Ljubljani]].
Na južni strani naselja je speljana [[ljubljanska obvoznica]], na severu teče reka [[Sava]], na zahodu poteka [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajska cesta]], na vzhodu pa ga s [[Tomačevo|Tomačevim]] ločuje Štajerska cesta.
V stožicah je tudi športni park imenovan Stožice sestavljajo ga športni stadion dvorana ter hipodrom
Središče naselja, ki danes počasi izgublja nekdanjo [[Vas|vaško]] podobo, je na območju ''Stoženske ulice'' ob [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] Svetega Jurija, ob kateri je eno izmed ljubljanskih [[Pokopališče|pokopališč]].
Najbližje postajališče [[Ljubljanski potniški promet|javnega prevoza]] se nahaja na koncu Vojkove ceste, kjer je urejeno obračališče [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|mestnih avtobusnih linij št. 20 in 20Z]]. [[File:Podeželjske Stožice z mestnimi v ozadju.jpg|thumb|Podeželje in mesto, eden zraven drugega]]
 
{{wikificiraj}}
== Izvor imena ==
[[File:Toplar.jpg|thumb|Izginjajoč del Stožic]]Poimenovane so po številnih stogih ali kopah sena in žita, ki jih je bilo videti na travnikih pred vasjo, dokler jih niso nadomestili kozolci.
 
== Zgodovina ==
Vrstica 19:
11. Aprila 1941 je Stožice zasedla italijanska vojska. Lokalno prebivalstvo je pričelo ustanavljati odbore OF. 30. Novembra 1941 sta bila po izdaji dveh domačinov aretirana dva člana OF, Lojze Trtnik in Vinko Snoj. Po mučenju in pretepanju, ki so ju izvajali italijanski karibinjeri, je Lojze Trtnik umrl, Vinko Snoj pa postal težki invalid. Po vojni je prejel za svoje zasluge partizansko spomenico, red bratstva in enotnosti, medalje za hrabrost, zasluge za narod in red dela III.
 
[[File:Novejši bloki.jpg|thumb|Novejši bloki ob Dunajski cesti]][[File:Stožice, del zgrajen po drugi svetovni vojni.jpg|thumb|Stožice, del zgrajen po drugi svetovni vojni. V bližini OŠ Danile Kumar]]Po drugi svetovni vojni se je pričelo pospešeno graditi. V zgornjem delu vasi je nastala velika stanovanjska soseska, zgrajene so bile blokovske soseske (Bratovševa ploščad, BS3…). Po osamosvojitvi Slovenije je Stožice presekala tudi nova ljubljanska obvoznica, kasneje je bilo zgrajeno tudi novo blokovsko naselje na vzhodni strani Dunajske ceste in Dunajski kristali ob obvoznici. Najbolj znana novejša pridobitev v Stožicah, pa je zagotovo športni center Stožice z nogometnim štadionom in košarkarsko dvorano. Ta del se danes imenuje Nove Stožice. Spodnji del vasi je deloma ohranil svojo vaško podobo vse do danes, kljub temu pa nekateri deli propadajo ali pa se poleg jedra gradi vrste hiš, ki ne zbujajo upanja, da bi se jedro ohranilo. Zaradi pomanjkanja volje po ohranitvi starega dela vasi se Stožicam v prihodnosti najverjetneje obeta, da se bodo zlile z mestom Ljubljana, na nekdanjo vas pa bo spominjalo le še ime in stari zapisi. [[File:Obvoznica.jpg|thumb|Obvoznica skozi Stožice]] 
 
== Demografija ==
Leta 1787 Stožice – 26 hiš – 176 prebivalcev. Leta 1936 je bilo v Stožicah 139 volilcev, od tega 82 delavcev, med katere so šteli tudi kmečke hlapce in male obrtnike. Kmetov je bilo 32. Delavcev je bilo na skupno število volivcev skoraj 59 odstotkov.
 
[[File:Hipodrom Stožice.jpg|thumb|Hipodrom Stožice]][[File:Nove Stožice in Bežigrad.jpg|thumb|Nove Stožice z košarkarsko dvorano in BS3 sosesko. Zadaj Bežigrad in Ljubljanski grad.]][[File:Nova cerkev Svetega Duha.jpg|thumb|Cerkev Svetega Duha]]Grobnica padlih v NOB - Takoj po osvoboditvi leta 1945 so svojci padlih partizanov in drugih žrtev NOB z Ježice ustanovili odbor za prevoz padlih borcev. Odbor, ki mu je predsedoval Otmar Kolenc iz Stožic, se je lotil tudi gradnje skupne grobnice za prekopane borce. Odbor je že 4. Novembra organiziral pogreb 12 padlih borcev, katerih posmrtne ostanke so pokopali na Dolenjskem in Gorenjskem ter jih pripeljali v Stožice. Idejno zasnovo za celotno partizansko pokopališče s partizansko grobnico kot spomenikom NOB  je napravil ing. arhitekt Ivo Spinčič iz Bežigrada. Gradbena dela za grobnico je prevzel zidarski mojster Ivan Erjavec z Ježice. Oktobra 1946 je odbor organiziral svečan prenos krst iz začasnih grobnic in jih položil v novozgrajeno grobnico. Tedaj so v novo grobnico poleg 12 položili k počitku še osem prekopanih borcev, domačinov in štiri neznane borce 29. Hercegovske divizije, ki so po osvoboditvi umrli v Savljah, kjer je bila začasna vojaška bolnišnica v tovarni Tonosa. Temeljni kamen za spomenik – obelisk so položili leta 1948, vse pa je bilo zgrajeno leta 1950. Tedaj je odbor za prevoz padlih borcev celotni objekt predal odboru krajevnega združenja borcev NOB Danile Kumar, ta pa je imenoval pododbor, ki je prevzel celotno skrb za vzdrževanje grobnice.
 
Cerkev svetega Jurija s pokopališčem - Cerkev iz 15. stol., s pravokotnim prezbiterijem in baročnim zvonikom. V 80. letih 20. stol. preurejena (F. Kvaternik). Rezbarjeni oltarji A. Jelovška in A. Rovška. Pokopališče (1797) s križem, spomenikom 1. svetovne vojne in starimi nagrobniki.
Vrstica 32:
Arena Stožice – Košarkarska dvorana zgrajena leta 2010, v kateri je potekalo evropsko košarkarsko prvenstvo
 
Stadion Stožice – Nogometni stadion, zgrajen leta 2010, ki je največji v Sloveniji. [[File:Stožce.jpg|thumb|Spodje Stožice z novejšim delom v ozadju]]
 
==Bližnja okolica==
Vrstica 41:
*največje [[krožišče]] v državi,
*soseska [[Nove Stožice]],
*stavba Svetovnega trgovinskega centra ...[[File:Stožice stare.jpg|thumb|Še zadnje kmetije v Stožicah]]
 
==Glej tudi==