Wikipedija

Dekolonizacija: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Addbot (pogovor | prispevki)
Boti
130.396 urejanj
m Bot: Migracija 38 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q230533
Layra6 (pogovor | prispevki)
1 urejanje
m →‎Nosilci dekolonizacije: ponovljeno dvakrat
Vrstica 1:
[[Slika:World 1898 empires colonies territory.png|thumb|400px|Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni [[imperij]]i.]]'''Dekolonizacija''' je odprava [[kolonializem|kolonializma]], pri kateri domač narod vzpostavi in vzdržuje neodvisnost lastnih ozemelj od prvotnega kolonialista. Večinoma se nanaša na proces razkroja velikih imperijev po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ki so bili ustanovljeni še pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] po vsem svetu. Kakorkoli, pojem ni uporabljen le za dejansko geografsko odpravo [[Kolonializem|kolonializma]], temveč tudi za spremembo v miselnosti ljudstev na kolonialnih ozemljih, ki kolonialistov niso več videli v vsiljeni ideji, da so le-ti večvredni.
[[Slika:World 1898 empires colonies territory.png|thumb|400px|Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni [[imperij]]i.]]
[[Slika:Colonization 1945.png|400px|thumb|Kolonializem leta 1945]]
'''Dekolonizacijo''' je moč označiti predvsem kot preseganje in zanikanje [[kolonializem|kolonializma]], kot proces doseganja neodvisnosti koloniziranih ozemelj in kot proces, ki je privedel do ene najpomembnejših sprememb v dvajsetem stoletju. Je tudi proces, ki ga ni mogoče ločiti od tako imenovane antikolonialne revolucije, ki je v koloniziranih država sicer potekala zelo različno - ponekod je bila močnejša, ponekod hitrejša in podobno.
 
Proces je v praksi prevzel več oblik, od nenasilnega upora do narodnoosvobodilnih bojev pod vodstvom organizacij. Ti so lahko potekali zgolj v sklopu domačega prebivalstva, vključitvijo sil drugih držav ali celo s pomočjo večjih mednarodnih organizaciji, kot je [[Organizacija združenih narodov]]. Čeprav je mogoče prve zapisane poskuse dekolonizacije zaslediti že v rokopisih [[Tukidid|Tukidida]], so predvsem izrazita obdobja dekolonizacije v sodobnih časih. Med te prištevamo propad [[Španski imperij|španskega imperija]] v devetnajstem stoletju; [[Nemško cesarstvo|nemškega]], [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskega]], [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]] in [[Rusko carstvo|ruskega carstva]] tik po prvi svetovni vojni; [[Britanski imperij|britanskega]], [[Francoski imperij|francoskega]], [[Nizozemski imperij|nizozemskega]], [[Japonski imperij|japonskega]], [[Portugalski imperij|portugalskega]], [[Belgijski imperij|belgijskega]] in [[Italijanski imperij|italijanskega kolonialnega imperija]] po drugi svetovni vojni; ter [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] po koncu hladne vojne.
== Nosilci dekolonizacije ==
 
V filozofiji se izraz dekolonizacija nanaša na zmožnost pogleda in obravnave neevropskih ljudstev iz nepristranskega vidika, ki ni zahodnjaški.
Nosilec dekolonizacije je bila akulturirana inteligenca, ki se je izobraževala predvsem v kolonialnih metropolah. Mogoče je govoriti o [[dialektika|dialektiki]] spoznanj in dejanj. Stane Južnič ugotavlja, da so ti ljudje v svojem šolanju prišli v stik z intelektualnim svetom »belega človeka«, pri čemer pa so ugotovili:
* da ta svet, ki se je koloniziranim kazal v vsej svoji bleščavi in superiornosti, še zdaleč ni popoln, da je v resnici pol notranjih nasprotij in da je razredno deljen;
* da v tej dejavnosti kolonizirani lahko računajo na potencialne zaveznike med tistimi, ki so sami v podrejenem položaju do vladajočega razreda, ki je istočasno odgovoren za temeljno težo kolonizirane dominacije.
 
== Načini in stopnje ==
Tako izobražena [[elita]] je našla skupne interese s proletariziranim kmečkim prebivalstvom, kar predstavlja zagon antikolonialne revolucije, ki je nedeljivo povezan proces z dekolonizacijo.
 
Dekolonizacija je politični proces, v katerega je pogosto vključeno nasilje. V skrajnih primerih sledi vojna za osvoboditev, včasih upor ali revolucija. Pogosteje se pojavi kot začarani krog neuspešnih pogajanj, manjši nemiri povzročijo vključitev policije in vojske, ki zatira protestnike. To pripelje do nasilnejših spopadov, ki spodbudijo pogajanja do točke, kjer si narod zagotovi neodvisnost. Redkeje se zgodijo miroljubni in pasivni upori pod vodstvom organizacij. To je t.i. [[državljanska nepokorščina]], primer tega pa je indijsko gibanje za osvoboditev pod vodstvom [[Mahatma Gandhi|Mohandasa Karamchanda Gandhija]].
Dekolonizacija ni v vseh delih sveta nastopila sočasno. Med prvimi se je poskušala dekolonizirati [[Latinska Amerika]], kasneje pa tudi države [[Azija|Azije]] in [[Afrika|Afrike]].
 
Osvoboditev je težko doseči brez podpore in pomoči zunanjih sil. Razlogi za tovrstno pomoč so različni: zaveznice bodo države s skupno preteklostjo, etnično, versko sestavo; pomoč je lahko zgolj taktika močnejše države z namenom oslabiti nasprotnico, ki zaseda kolonijo, ali pa želja uveljaviti svoj vpliv na določenem območju. Primer tega je pomoč Velike Britanije v revoluciji na Haitiju proti nasprotni Franciji.
 
Cilj je redko dosegljiv v enem samem dejanju, gre za večstopenjski proces. Začne se lahko z vstopom domačih predstavnikov v državne organe, raznimi podeljenimi stopnjami avtonomije in končno samoosvojitvijo.
== Vzroki dekolonizacije ==
 
Vrstica 19 ⟶ 18:
* razvoj izobražene elite v koloniziranih državah;
* zmaga socialistične revolucije in nastanek [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], ki je predstavljala tako model kot podporo antikolonialistični revoluciji in gibanjem, paradoksalno pa je Sovjetska Zveza sama bila kolonialistični imperij ,saj je imela vazalne republike Sovjetske Zveze in Varšavskega pakta kot svoje kolonije.
 
== Nosilci dekolonizacije ==
 
Nosilec dekolonizacije je bila akulturirana inteligenca, ki se je izobraževala predvsem v kolonialnih metropolah. Mogoče je govoriti o [[dialektika|dialektiki]] spoznanj in dejanj. [[Stane Južnič]] ugotavlja, da so ti ljudje v svojem šolanju prišli v stik z intelektualnim svetom »belega človeka«, pri čemer pa so ugotovili:
* da ta svet, ki se je koloniziranim kazal v vsej svoji bleščavi in superiornosti, še zdaleč ni popoln, da je v resnici pol notranjih nasprotij in da je razredno deljen;
* da v tej dejavnosti kolonizirani lahko računajo na potencialne zaveznike med tistimi, ki so sami v podrejenem položaju do vladajočega razreda, ki je istočasno odgovoren za temeljno težo kolonizirane dominacije.
 
Tako izobražena [[elita]] je našla skupne interese s proletariziranim kmečkim prebivalstvom, kar predstavlja zagon antikolonialne revolucije, ki je nedeljivo povezan proces z dekolonizacijo.
 
== Značilnosti antikolonialne revolucije ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Dekolonizacija«