Palimpsest: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Izvirna besedila |
znameniti palimpsesti |
||
Vrstica 27:
Najbolj dragoceni latinski palimpsesti so v kodeksih iz 7. do 9. stoletja, za katere so se uporabili veliki foliji. Na splošno velja, da noben palimpsest ne vsebuje celotnega izvirnega besedila, ampak dele več izvirnih besedil. Izjema je ''[[Arhimedov palimpsest]]''. Zgodnji srednjeveški pismouki pri oskrbovanju s pergamentom očitno niso bili izbirčni in so uporabili vse, kar je bilo pri roki.
==Znameniti palimpsesti==
* Najbolj znan palimpsest sta leta 1816 odkrila Niebuhr in Savigny v knjižnici veronske stolnice. Pod besedilom [[Sveti Hieronim|sv. Hieronima]] in Genadija Konstantinopelskega je skoraj popolno besedilo Gajevih ''Institucij'', verjetno prvega učbenika [[Rimsko pravo|rimskega prava]].<ref>''The Institutes of Gaius''. W.M. Gordon and O.F. Robinson, 1988.</ref>
* [[Efremov kodeks]] (''Codex Ephraemi Rescriptus'') iz Bibliothèque Nationale de France v Parizu. V njem so deli [[Stara zaveza|Stare]] in [[Nova zaveza|Nove zaveze]] v grškem jeziku, napisane verjetno v 5. stoletju. Nad njimi so dela Efrema Sirskega iz 12. atoletja.
* Sanski palimpsest, odkrit v Veliki mošeji v [[Sana|Sani]], je eden od najstarejših obstoječih [[Koran|koranskih]] rokopisov. Napisan je bil verjetno v prvih petnajst letih po smrti [[prerok]]a [[Mohamed|Mohameda]]. Besedilo se razlikuje od standardnega koranskega besedila in je zato pomemben pisen dokaz, da je obstajalo več različic [[Koran]]a.<ref>Sadeghi, Behnam; Goudarzi, Mohsen (marec 2012). [http://www.degruyter.com/dg/viewarticle/j$002fislm.2010.87.issue-1-2$002fislam-2011-0025$002fislam-2011-0025.xml;jsessionid=82FA69F0EB77BCCC0BC1E1A6AC19B933 ''Ṣan'ā' 1 and the Origins of the Qur'ān'']. Der Islam. Pridobljeno 26. marca 2012.</ref>
* Med sirskimi rokopisi, najdenimi v Wádí an-Natrúnu v [[Egipt]]u, ki jih hrani [[Britanski muzej]] v [[London]]u, so pomembna grška besedila (Add. Ms. 17212) s sirskimi prevodi [[Homilija|homilij]] [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]] iz 9./10. stoletja. Pod njimi je latinska pravopisna razprava iz 6. stoletja.
* ''Codex Nitriensis'' iz Britanskega muzeja vsebuje delo Severja Antioškega z začetka 9. stoletja. Napisano je preko rokopisov ''[[Iliada|Iliade]]'' in [[Evangelij po Luku|Lukovega evangelija]], obojih iz 6. stoletja, in [[Evklid]]ovih ''Elementov'' iz 8. ali 8. stoletja.
* ''Dvojni palimpsest'' iz Britanskega muzeja, v katerem so besedila Janeza Zlatoustega iz 9. ali 10. stoletja, napisana v [[Sirščina|sirščini]]. Spodnje besedilo je latinska slovnična razprava iz 6. stoletja. Pod njo so latinski letopisi zgodovinarja Granija Licinijana iz 5. stoletja.
* Edini znani hiper palimpsest je ''Novgorodski kodeks'', v katerem je pustilo sledove verjetno več sto izvirnih besedil. Napisan je na hrbtni strani stene iz voščenih tablic.
* Plavt iz Ambrozijanske knjižnice v Milanu iz 4. ali 5. stoletja, pisan v rustikalni kapitali, preko katerega so bili v 9. stoletju napisani deli Biblije.
* [[Mark Tulij Cicero|Cicerova]] ''De Republica'' iz 4. stoletja, pisana v unicijali, je edina ohranjena kopija njegovega dela. Preko nje je bila v 7. stoletju napisana Knjiga psalmov [[Sveti Avguštin|sv. Avguština]]. Palimpsest je v shranjen v [[Vatikanska knjižnica|Vatikanski knjižnici]].
* [[Seneka|Senekovo]] delo ''O vzdrževanju prijateljstva''. Edini ohranjeni odlomek je pod besedilom Stare zaveze iz poznega 6. stoletja.
* [[Torino|Torinski]] ''[[Teodozijev zakonik|Codex Theodosianus]]'' iz 5. ali 6. stoletja.
* [[Verona|Veronski]] ''[[Fasti |Fasti Consulares]]'' iz leta 486.
* Wolfenbüttelski ''Codex Guelferbytanus A''.
* [[Vatikan]]ski ''Arijanski fragment'' iz 5. stoletja.
* Pisma Marka Kornelija Frontona, preko katerih so napisani akti [[Kalcedonski koncil|Kalcedonskega koncila]].
* [[Arhimedov palimpsest]], prepis razprav velikega starogrškega učenjaka [[Arhimed]]a iz [[Sirakuze|Sirakuz]] iz 10. stoletja, preko katerih so bila v 12. stoletju napisana liturgična besedila.
* Sirski ''Sinaitik'', najstarejši sirski prepis psalmov iz 4. stoletja.
* Edina kopija grškega slovničnega besedila, ki ga je v 2. stoletju sestavil slovničar Elij Herodijan za cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Shranjen je v Österreichische Nationalbibliothek na [[Dunaj]]u.
* ''Zakintski kodeks'' je grški palimpsest z odlomki Evangelija po Luku. Odkril ga je general Colin Macaulay na otoku [[Zakintos]], razvozlal, prepisal in uredil pa britanski teolog Samuel Prideaux Tregelles.
* ''Dublinski kodeks'' iz Trinity College Library v [[Dublin]]u (Kodeks Z) z [[Evangelij po Mateju|Evangelijem po Mateju]]. Tudi tega je razvozlal Tregelles.
* ''Codex Guelferbytanus 64 Weissenburgensis'' z razpravo [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]], je delno palimpsest. Vsebuje dele starejših kodeksov ''Guelferbytanus A'', ''Guelferbytanus B'', ''Codex Carolinus'' in več drugih besedil v grškem in latinskem jeziku.
==Sklici==
| |||