France Prešeren: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika 89.212.19.180 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Archangel |
||
Vrstica 16:
| website =
}}
'''France Prešeren''' ({{Audio|France Preseren.ogg|izgovorjava}}) [francè prešéren], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], * [[3. december]] [[1800]], [[Vrba, Žirovnica|Vrba]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.preseren.net/slo/2-1-1_ziv-otrostvo.asp |title=France Prešeren: Življenjepis: 1800–21: Otroška leta v Vrbi in pri stricih v Ljubljani, šolska leta v Ljubljani |accessdate=31. januarja 2013 |work=Preseren.net}}</ref> † [[8. februar]] [[1849]], [[Kranj]].
France Prešeren se je rodil v [[kmet|kmečki]] družini. Po uspešno zaključenem študiju na [[Pravna fakulteta na Dunaju|dunajski pravni fakulteti]] se je vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je delal kot [[odvetnik]]. V tem času je napisal večino svojih [[poezija|pesmi]], pri pisanju katerih ga je pomembno usmerjal prijatelj [[Matija Čop]]. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po [[Evropa|Evropi]], kjer je tedaj vladala [[romantika|romantična]] usmeritev.
Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato [[Julija Primic|Primičevo Julijo]], ki ji je posvetil ''[[Sonetni venec (France Prešeren)|Sonetni venec]]'' (1834) in nekatere druge ljubezenske pesmi, je bila polna raznovrstnih preizkušenj. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, kot pesnik pa v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z alkoholom, ki je nazadnje povzročil njegovo smrt.
France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi ''[[Zdravljica]]'', napisane leta 1844, je besedilo [[državna himna|državne himne]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], obletnica njegove smrti pa [[Prešernov dan|osrednji državni kulturni praznik]]. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva kot [[Ta veseli dan kulture]].
== Življenje ==
=== Mladost in šolanje ===
France Prešeren se je rodil kot tretji otrok in prvi sin materi Mini, rojeni Svetina, iz Muhovičeve hiše v [[Žirovnica|Žirovnici]] ter očetu Šimnu, po domače Ribičevemu, iz Vrbe na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Že zelo zgodaj je kazal izjemno nadarjenost, zato so ga leta 1808 poslali k stricu Jožefu, ki je kot duhovnik služboval na Kopanju pri Veliki Račni.
Od leta 1810 je obiskoval [[Ljudska šola|ljudsko šolo]] v [[Ribnica|Ribnici]], kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo. Leta 1812 je šolanje nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]] in leta 1813 začel obiskovati [[Gimnazija|gimnazijo]]. Po končani gimnaziji je v Ljubljani zaključil še dva letnika tedanje »[[filozofija|filozofije]]« in leta 1821 odpotoval na Dunaj, kjer je končal še tretji letnik, ki ga je moral izdelati za nadaljevanje študija. Naslednje leto se je vpisal na dunajsko pravno fakulteto.
[[Slika:Matija Cop.jpg|thumb|right|200px|Matija Čop]]
Leta 1824 je domačim v pismu sporočil, da se je dokončno odločil za študij prava. Prišlo je do spora s starši, saj je mati želela, da bi postal duhovnik. Prešeren je pri odločitvi vztrajal, čeprav so mu domači in strici duhovniki odtegovali denarno pomoč. Kljub temu mu je uspelo shajati, saj je bil od leta 1822 [[Knafljeva ustanova|Knafljev štipendist]], še vedno mu je pomagal stric Jožef, denar pa si je služil tudi kot domači [[učitelj]] v Klinkowströmovemu zavodu za katoliško mladino. To službo je moral zaradi svoje svobodomiselnosti in ker je gojencu, kasnejšemu pesniku in politiku [[Anastazij Grün|Anastaziju Grünu]] (pravo ime Anton Alexander von Auersperg) - [[grof]]u [[Auerspergi|Auerspergu]], posojal prepovedane knjige, zapustiti.
Med počitnicami se je vračal domov, kjer je obiskoval strice, leta 1824 pa se je v Ljubljani zaljubil v gostilničarjevo hčer [[Zalika Dolenc|Zaliko Dolenc]].
=== Ljubljana, Čop in ''Krajnska čbelica'' ===
Leta 1828 je dokončal študije in poleti odpotoval na [[Moravska|Moravsko]], nato pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je pri odvetniku [[Leopold Baumgartner|Leopoldu Baumgartnerju]] pričel opravljati obveznosti svoje prve službe kot odvetniški pripravnik. Naslednjega leta je sprejel še neplačano delovno mesto pri državnem uradu.
V Ljubljani se je Prešeren spoprijateljil s profesorjem in knjižničarjem [[Matija Čop|Matijem Čopom]], rojakom iz Žirovnice, ki je dobro poznal tedanjo [[Romantična književnost|romantično književnost]] in miselnost ter govoril 19 [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]]. Prešeren je leta 1832 v [[Celovec|Celovcu]] opravil sodno-odvetniški izpit.
France Prešeren je bil osrednji pesnik [[zbornik]]a ''[[Krajnska čbelica]]'', ki ga je urejal [[Miha Kastelic]]. ''Čbelica'' je izšla petkrat, in sicer leta 1830, 1831, 1832, 1834 in 1848. V času izida četrtega zvezka je prišla v težave zaradi [[cenzura|cenzure]], ki so jo povzročili [[janzenisti]] in [[Jernej Kopitar]]. Njihov spor zaradi nasprotujočih si mnenj glede nadaljnjega razvoja [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] (čbeličarji s Prešernom in Čopom so se zavzemali za visoko književnost v slovenskem jeziku, janzenisti pa za književnost, osnovano na ljudskem slovstvu po zgledu [[Srbi|Srbov]], posebno [[Vuk Karadžić|Vuka Karadžića]], ki ga je cenil Kopitar), je [[črkarska pravda]], ki se je tedaj odvijala in se samo še poglabljala.
Zahtevi, naj ima v [[črkopis]]u vsak [[glas]] svojo [[črka|črko]], ki jo je Kopitar kot nasprotnik tedanje [[pisava|pisave]] [[bohoričica|bohoričice]] podal v svoji [[slovnica|slovnici]], sta sledila slovničarja [[Franc Serafin Metelko]] in [[Peter Dajnko]], ki sta objavila vsak svojo različico novega črkopisa, imenovana [[metelčica]] in [[dajnčica]]. Pisavi sta bili neprimerni in prezapleteni. Metelčica zato, ker jo je sestavljalo preveč zapletenih in nepotrebnih črk, prevzetih tudi iz [[cirilica|cirilice]]. Metelčica je bila tako leta 1833 z zakonom prepovedana. Dajnčica, ki se je delno uveljavila na [[Štajerska|Štajerskem]], pa je ostala v veljavi do 1838/39. Prešeren je v abecedno vojno posegel s pesmimi, kot je denimo ''[[Sonet o kaši]]'', iz Kopitarja, s katerim se nista najbolje razumela tudi zaradi zgoraj omenjenih razlik v pojmovanju slovstva, pa se je duhovito ponorčeval tudi s [[sonet]]om ''[[Apel in čevljar]]'', ki se konča z znamenitim verzom: ''»Le čevlje sodi naj Kopitar!«''
=== Življenjske preizkušnje, razmerje z Ano Jelovšek ===
Vrstica 61 ⟶ 85:
== Opombe in sklici ==
{{opombe|2}}
== ir[[France Kidrič|rance Kidrič]], ''Prešernov album'', Ljubljana, 1949. {{COBISS|ID=4228355}} ==▼
* [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|nko Kos]], ''Prešeren in evropska romantika'', Ljubljana, 1970. {{COBISS|ID=31260161}}▼
== Viri ==
* Jank[[Boris Paternu|aternu]], ''France Prešeren in njegovo pesniško delo'', Ljubljana 1976/1977. {{COBISS|ID=9275137}}▼
* [[Ernestina Jelovšek]], ''Spomini na Prešerna''; Schwentner, Ljubljana 1903.{{COBISS|ID=22850304}}
* [[Henry R. Cooper|Henry R.Cooper]], ''Francè Prešeren'', [[Boston, Massachusetts|Boston]], 1981.▼
▲
* [[Anton Slodnjak|Anton Slodnak]], ''Prešernovo življenje'', Ljubljana, 1[[Constantin von Wurzbach|Constantin v Wurzbach]], ''Biograph. Lexikon des Kaisertums Österreich 23'', Dunaj, [[1872]], stran 267 - 269; ([http://www.literature.at/webinterface/library/ALO-BOOK_V01?objid=12538&page=270&zoom=3&ocr= spletna različica])''t'',ankarjeva založba, Ljubljana, 1982▼
▲* [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|
* Janko Kos, ''Pregled slovenskega slovstva'', Ljubljana, 1998. {{COBISS|ID=76862208}}
▲*
* [[Anton Slodnjak]], ''Prešernovo življenje'', Ljubljana, 1968. {{COBISS|ID=890142}}
▲*
* ''Slovenska književnost'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1982
* [[Janez Mušič]], ''Zgodbe o Prešernu'', Založba Borec, Ljubljana, 1989. {{COBISS|ID=8441856}}
* Jezikovni pogovori: Prešernova jezikovna strategija. Gost: Boris Paternu. Povezava do oddaje: http://4d.rtvslo.si/#arhiv/jezikovni-pogovori/174250128
== Glej tudi ==
* [[prešernoslovje]]
* [[Prešernova galerija]]
* [[Prešernova rojstna hiša
* [[slovenska književnost]]
* opera [[Slovo od mladosti (opera)|Slovo od mladosti]]
| |||