Franc Leskošek: Razlika med redakcijama

Franc Leskošek - Luka je leta 1926 kot delavec vstopil v [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ). Od leta 1932 je skupaj z [[Edvard Kardelj|Edvardom Kardeljem]] in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] postal eden od vodilnih slovenskih komunistov. Leta 1935 je skupaj s Kardeljem odpotoval v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je delal za [[Kominterna|Kominterno]]. Po tem, ko je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] leta 1937 za novega generalnega sekretarja KPJ določil [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]], ga je slednji skupaj s Kardeljem imenoval za člana politbiroja Centralnega komiteja KPJ. Leskošek si je na področju notranje politike prizadeval za komunistično revolucijo v [[Slovenija|Sloveniji]] oziroma [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], za rušenje izvoljene jugoslovanske vlade in ukinitev vseh slovenskih političnih strank. Na področju zunanje politike je podpiral politiko Stalina in Sovjetske zveze ter nasprotoval [[fašizem|fašizmu]], [[nacizem|nacizmu]] in Zahodnim [[demokracija]]m kot [[imperializem|imperialističnim]] in [[kapitalizem|kapitalističnim]] silam. Po ustanovitvi slovenskih [[Narodnoosvobodilni boj|partizanskih enot]] leta 1941, ga je Kardelj imenoval za poveljnika glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije, za kar pa ni bil sposoben. V začasno osvobojeni Zgornji Savinjski dolini je živel kot "partizanski vojvoda", kmetije so mu pod grožnjo z orožjem morale zagotavljati najboljšo prehrano, pri Fluderniku nad Ljubnim je imel celo lahke ženske za zabavo. Kot odposlanec se je udeležil [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. Po vojni, ko so komunisti prevzeli oblast je bil leta 1946 imenovan za sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. V letih od 1947 do 1953 je bil član zvezne jugoslovanske vlade, podpredsednik jugoslovanske ljudske skupščine. Komunistična oblast ga je odlikovala z vsemi najvišjimi državnimi odlikovanji.