Stolnica svetega Vida, Praga: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodano iz tujih wiki |
|||
Vrstica 147:
Image:Tomb of John of Nepomuk.JPG|Grobnica Janeza Nepomuka v stolnici sv. Vida
</gallery>
== Opis ==
=== Zunanjost ===
[[Slika:2014 Praga, katedra św. Wita.jpg|thumb|upright=0.65|Južni stolp Zlatih vrat]]
Triladijska gotska stolnica francoskega tipa oklepa obroč kapel in bogat podporni sistem, ki se razteza okoli velikega kora. Na južni strani stoji na dvorišču kapela sv. Venčeslava, sosednja je dvorana južno od Zlatih vrat, ki stoji pred južno fasado transepta. V vogalu je poznogotsko spiralno stopnišče. Na jugu meji velik stolp pri dnu gotski, na višini 55 metrov, kjer naj bi stolp prešel v osmerokotni tloris, sledi galerija z renesančno in baročno kupolo. Na dnu stolpa je kamnita plošča iz leta 1394, ki opisuje, nastanek srednjeveške stavbe. Za razliko od prvotnega projekta, kar bi omogočilo simetrično severni stolp, so arhitekti izbrali moderen zaključek z dvema stolpoma na zahodni fasadi. Prav tako zahodni del meji na obeh straneh na venec kapel.
=== Mozaik ''Poslednje sodbe'' ===
[[Slika:Cathedrale Saint-Guy Prague facade sud mosaique Jugement dernier.jpg|thumb|left|Mozaik Poslednje sodbe]]
Mozaik ''Poslednje sodbe'' je delo iz obdobja 1370-1372, in kaže na krščansko sodbo nad ljudmi na sodni dan, ko je treba presojati kam kdo gre – bodisi v nebesa ali pekel. Mozaik je bil obnovljen leta 1961 in 2000. Enota je razdeljena na tri dele. V sredini je upodobljen Kristus kot sodnik, obkrožen z angeli, ki nosijo predmete Kristusovega trpljenja, pod skupino je šest priprošnjikov - čeških pokroviteljev, ločeno označeni z njihovimi imeni: klečita Karel IV. in njegova četrta žena, Elizabeta Pomeranska, na vrhu tako imenovanega ''Veraikona'' (resnična podoba Kristusa), za njima so še drugi v skupini. Devica Marija in sv. Janez Krstnik posredujeta za človeštvo, ločena z okni od apostolov. Na spodnji levi strani mrtvi vstajajo iz grobov in tri figure angelov jih sprejemajo. Na nasprotni desni strani je skupina grešnikov, ki jim sodi z mečem nadangel Mihael in modri hudiči jih sprejemajo v peklenske plamene.
=== Zvonovi ===
[[Slika:Zikmund bell.jpg|thumb|upright|Največji češki zvon Zikmund iz 1549]]
[[Slika:Prague st Vitus Easter ringing 2012.ogg|thumb|Velko zvonjenje na praznik Vstajenja, 2012]]
Za zvonjenje zvonov pri sv. Vidu skrbi prostovoljno združenje ''Campanario Pragenses Sancti Viti'' pod vodstvom Tomaža Stařeckého. Na južni stolpu je sedem zvonov na dveh ravneh:
* ''Zvon Zikmund'', ki ga je na ukaz Ferdinanda I. ulil leta 1549 Tomas Jaroš v Brnu kot zamenjavo za starejši zvon z istim imenom iz leta 1477. Utež tehta približno 13,5 ton in ima premer 2,56 m ter je največji češki zvon.
* ''Zvon Vaclav'' iz 1542 od ustanoviteljev Ondreja in Matjaša Praških.
* ''Zvon Janeza Krstnika'' iz 1546 od Stanislava.
* ''Jožefov zvon'' iz leta 1602 od Martina Hilgerja.
in trije novi zvonovi iz delavnice Dytrychových iz Brodeka v Prerovu, ulita v letu 2012, ki so nadomestili stare zvonove z istim imenom in dodatni zvon:
* ''Zvon Dominik'', čigar ime (s spoštovanjem do zgodovinske napake predhodnika) je napačno iz ''Dominikál'' - zvon ki zvoni ob nedeljski maši (nedelja – Gospodov dan = ''Dominica'' – ''Dominus'' = Gospod.
* ''Marijin zvon''.
* ''Jezusov zvon'', najmanjši zvon.
Vse grajski zvonovi, urine činele in druga oprema so bili uničeni v požaru 1541, in drugič zaseženi med obema svetovnima vojnama.
=== Notranjost stolnice ===
[[Slika:Interior of St. Vitus Cathedral Prague 01.jpg|thumb|upright|left|Slavolok v notranjosti stolnice]]
Notranjost glavne ladje je navpično razdeljena s [[triforj]]em, ki kroži po vsej stolnici. Na stebrih kora je 21 doprsnih kipov monarhov, škofov, kraljic in gradbeniki iz delavnice Petra Parlerja. Za glavnim oltarjem so grobnice prvih škofov in kip kardinala Schwarzenberga, Josefa Václava Myslbeka. Na južni galeriji je monumentalen srebrn grob sv. Janeza Nepomuka iz 1736, ki ga je zasnoval E. Fischer von Erlach. Na obodu visokega kora najdemo dve veliki baročni rezbariji, ki prikazujeta opustošenje cerkve leta 1619 in pobeg Zimskega kralja 1620. V sredini ladje je renesančni mavzolej (grobnica) Maksimilijana II., Ferdinand I. in njegove žene Ane Jagelonske, delo Nizozemca Alexandra Collina, končan 1589. Mavzolej je zaščiten z renesančno okrasno rešetko, ob strani so upodobljeni češki kralji in kraljice, ki so zakopani v kripti pod njim.
Omeniti je potrebno še zgodnje baročno prižnico, renesančno Wohlmuthovo mansardo v severni prečni ladji, kamor so bile prenesene ob zaključku cerkve baročne orgle, namesto renesančnih, uničenih v pruskem bombardiranju leta 1757. Poleg tega je še več predvsem baročnih nagrobnikov, leseno ''Križanje'' Františka Bíleka z oltarno menzo in [[vitraj]]i vodilnih umetnikov zgodnjega 20. stoletja.
=== Kapela svetega Venčeslava ===
[[Slika:Korunni komora dvere.JPG|thumb|upright|Kapela sv. Venčeslava, vstop v zakladnico s českimi kronskimi dragulji]]
Osrednji in najbolj svet prostor v stolnici je kapela sv. Venčeslava. Zgrajena je nad prvotnim grobom svetega Venčeslava kot ločeno svetišče vstavljeno v cerkev in njen koncept spominja na relikviarijsko skrinjo. Spodnji del kapele je okrašen s slikami iz ''Pasijona'' in dragih kamnov, zasajenih v pozlačen omet. Zunanjost, v nasprotju s sijajno notranjostjo, sledi karlstejnski kapeli Svetega Križa. Nad mrežo tik ob oltarju, kjer je bilo shranjeno mazilno olje med kronanjem, je naslikan portret Karla IV. Slike so bile spremenjene v 70. letih 15. stoletja, ko so naslikali tudi figure angelov in pokroviteljev v zgornjem delu kapele. Ostale slike v tem prostoru predstavljajo prizore iz legend o sv. Venčeslavu. Avtor je lahko mojster Litomerskega oltarja, ideološki avtor pa predstojnik Jan iz Wartenberga. Nadaljnje spremembe in dopolnitve so slike Daniela Alekseja iz Květne. Nad oltarjem, obdan z angeli je naslikan večbarvna kip svetega Venčeslava s sulico in ščitom. Izvira iz 70. let 14. stoletja, avtor je verjetno Peter Parler in njegov nečak Henrik in je najstarejši ohranjen prosto stoječ kip svetnika. Na desni strani južne stene so vrata zaprta s sedmimi ključavnicami, ki vodijo do stopnišča v zakladnico, kjer so shranjeni češki kronski dragulji.
=== Kapele ===
[[Slika:Praha, Katedrála, půdorys kaple.svg|thumb|upright=1.4|Shematski tloris z označenimi kaprlsmi]]
Južna in severna stena stolne cerkve in njen zaključek so obložene z vencem kapel, s kapelo sv. Ljudmile, ki se začne desno od glavnega vhoda (vhod v stolnico, z novimi vrati pa je na levi strani).
;Neogotska ladja, južna stran:
:1 kapela sv. Ljudmile (prva)
:2 kapela Božjega groba
:3 kapela Tunovská (Tunska) - levo od vhoda v kapiteljsko knjižnico in arhiv
;Gotski del na južni strani:
:4 kapela Božjega groba (Hasenburská) - pod gotskim stolpom pri zadnjem vhodu v stolp
:5 kapela sv. Venčeslava z grobom in vhodom v zakladnico
;Gotski prezbiterij:
[[Slika:Interior of St. Vitus Cathedral Prague 09.jpg|thumb|Collinova grobnica in kraljevi oratorij]]
[[Slika:Tomb of John of Nepomuk.JPG|thumb|Grob sv. Janeza Nepomuka]]
:6 kapela sv. Andreja (Martinická) - nagrobnik J. Bořita iz Martinitza
:7 kapela sv. Križa (Kristusov obraz ali sv. Simon in Juda) - asimetrična, desna stran kvadratna P. Parler, leva lomljena M. Arras; kraljevi oratorij - poznogotski Vladislava Jagiella, dostopen preko [[Stara kraljeva palača, Praški grad |Stare kraljeve palače]]
:8 kapela sv. Marije Magdalene (Wallenstein) z nagrobniki Matthiasa iz Arras in Petra Parlerja
:9 kapela sv. Janeza Nepomuka (orig. Erhard in Otýlie Vlašimská, sv. Adalberta) z relikvijami sv. Adalberta. in Radima; v sprednjem delu kapele je srebrn grob Janeza Nepomuka
:10 kapela svetih relikvij (Saska, Šternberská) z nagrobniki Otokarja I. (desno) in Otokarja II. (levo) iz obdobja Karla IV.
:11 kapela Svete Trojice in Marije (cesarska), grob Spitihneva II. in Bretislava I. – v osi stolnice
:12 kapela sv. Janeza Krstnika (Arnoštova, sv. Antona) - gotske grobnice Bretislava II. in Borivoja II., pod okni grobnice nadškofov Antonína Brusa z Mohelnice in Martina Medka
:13 nadškofova kapela (Pernštýnská, sv. Háty-Agata.) - renesančna grobnica Vratislava II. Pernsteina, nadškofje pokopani v letih 1793-1901
:14 kapela sv. Ane (Nosticka) - na oltarni mizi je plošča iz 1266, original iz cerkve sv. Martina iz Trierja
:15 kapela sv. Mihaela (stara zakristija) - slika ''Kristusov krst'' Petra Brandla, obok s previsno streho
:16 kapela sv. Zikmunda (Černínská) z relikvijami svetnikov in grobnicami, med drugim Humprechta Černina iz Chudenic in Sigismunda Bathorija
;Neogotska ladja, severna stran:
:17 Wohlmuthová kor z baročnimi orglami
:18 kapela zakramenta
:19 kapela novega nadškofa z grobnicami škofa Antonina Podlahija in nadškofa Františka kardila Tomáška; v tej kapeli sta še dva prazna prostora za pokop.
:20 kapela Schwarzenberská
:21 kapela sv. Anežke Češke (do 1989 Barton iz Dobenína)
== Grobnice kraljev in cesarjev ==
[[Slika:PO2 Vit.jpg|thumb|Nagrobnik češkega kralja Otokarja II. Pšemisla]]
Grobnice čeških kraljev se shranijo v kraljevi grobnici v kleti stolnice, dva kralja v Collinovem mavzoleje znotraj stolnice in drugih dveh kraljev in knezi v koru.
# [[Otokar I. Pšemisl]], češki kralj (1155 – 15. december 1230)
# [[Otokar II. Pšemisl]], češki kralj (1232 – 26. avgust 1278)
# [[Rudolf II. Habsburški]], vojvoda avstrijski (1271 – 10. maj 1290)
# [[Judita Habsburška]], češka kraljica (13. marec 1271 – 18. junij 1296) – žena kralja [[Venčeslav II.|Venčeslava II.]]
# [[Rudolf I. Habsburški]], češki kralj (1282 – 4. julij 1307)
# [[Blanka Margreta Valois]], kraljica svetega rimskega cesarstva in češka kraljica (1317 – 1. avgust 1348) – žena svetega rimskega cesarja in češkega kralja Karla IV.
# [[Karel IV. Luksemburški]], sveti rimski cesar in češki kralj (14. maj 1316 – 29. november 1378)
# [[Václav IV.]], češki kralj in sveti rimski cesar (26. februar 1361 – 16. avgust 1419)
# [[Jirži Podebradski]], češki kralj (6. april 1420 – 22. marec 1471)
# [[Ana Jagellonská]] (23. julij 1503 – 27. januar 1547) – žena [[Ferdinand I. Habsburški|cesarja Ferdinanda I.]]
# [[Ladislav Pohrobek]], češki kralj (22. februar 1440 – 23. november 1457)
# [[Ferdinand I. Habsburški]], sveti rimski cesar in češki kralj (10. marec 1503 – 25. julij 1564)
# [[Maksmilijan II. Habsburški]], sveti rimski cesar in češki kralj (31. julij 1527 – 12. oktober 1576)
# nadvojvodinja Eleonora (4. november 1568 – 12. marec 1580) – hči Maksmilijana II.
# [[Rudolf II. Habsburški]], sveti rimski cesar in češki kralj (18. julij 1552 – 20. januar 1612)
# [[Marija Amalija Habsburško-Lotarinška|Marie Amálie Rakouská]], vojvodinja parmska (26. februar 1746 – 18. junij 1804) – žena vojvode Ferdinanda Parmskega
== Sklici ==
| |||