Zadnja večerja (Leonardo da Vinci): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slog za silo
m pnp
Vrstica 1:
{{drugipomeni2|Zadnja večerja}}
[[Slika:Leonardo da Vinci - The Last Supper high res.jpg|thumb|right|350px|Zadnja večerja]]
'''Zadnja večerja''' je poleg [[Mona Liza|Mone Lize]] najbolj poznana slika [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]]. [[Freska]] v velikosti 460 × 880 cm se nahaja v dominikanskem samostanu ob cerkvi Santa Maria della Grazia v [[MilanMilano|Milanu]]u. Vtis razpadanja, ki ga je še vedno mogoče dobiti ob tej sliki, je v glavnem posledica Leonardovega poskusa, da bi pri njem njenem slikanju uporabili novo tehniko. Leonardo je skušal »Zadnjo večerjo« naslikati z mešanico olja in tempere, vendar se slika ni mogla upreti vlagi, ki se je nabirala, in se je po koščkih luščila s stene.
 
Freska je da Vincijevo najpomembnejše delo iz njegovega milanskega obdobja. V nasprotju s tradicijo je izbral trenutek ob [[zadnja večerja|Zadnji večerji]], ko [[Jezus Kristus|Jezus]] sporoči svojim učencem, da ga bo eden izmed njih izdal. Značilne za skupino so najrazličnejše kretnje in izrazi obrazov, kakršni do tedaj niso bili upodobljeni. Čeprav so [[apostol]]i upodobljeni v štirih jasnih skupinah po tri, s čimer je Leonardo ustvaril učinek neprisiljenosti, ostajajo med seboj povezani z različnimi kretnjami. Gledalec občuti spopad in napetost znotraj skupine, sredi katere lahko le Kristus v sredini zagotavlja rešitev.