Tirint: Razlika med redakcijama

|caption = Pogled na citadelo v Tirintu, s kiklopskim zidovjem.

Tirint je bilobil utrjeno gradišče, ki sega sedem tisoč let nazaj, še v čas pred začetkom bronaste dobe. Višek je dosegel med 1400 in 1200 pr. n. št., ko je bil eno od najpomembnejših središč mikenskega sveta in zlasti Argolide. Njegove najbolj pomembnenajpomembnejše značilnosti so palača, njegovi kiklopski predori in zlasti njegovo zidovje, ki je dalo mestu homerski pridevek "mogočno obzidan Tirint". V starih časih je bilo mesto povezano z miti, ki so obkrožali [[Heraklej]]a, nekateri viri ga navajajo kot njegov rojstni kraj. <ref>http://homepage.mac.com/cparada/GML/Tiryns.html</ref>

Slavni [[megaron]] palače v Tirintu ima veliko sprejemno dvorano, glavno sobo, ki je imela prestol postavljen proti desni steni, in osrednje ognjišče, ki meji na štiri minojske lesene stebre, ki so služilise uporabljali kot nosilci za streho. Dve od treh sten megarona so bile vključene v arhaični [[tempelj]] [[Hera|Here]].

Mesto je šlo v zatonzatonilo na koncu mikenskega obdobja, in je bilo popolnoma zapuščeno v času [[Pavzanias (geograf)|Pavzanias]]ovega obiska v 2. stoletju n. št.. To najdišče je izkopaval [[Heinrich Schliemann]] v letih 1884-18851884–1885 in jega predmetše stalnihstalno izkopavanjizkopavata nemškegaNemški arheološkegaarheološki inštitutainštitut v Atenah in na UniverziUniverza v [[Heidelberg]]u. Leta 1300 pred našim štetjem jesta imela trdnjava in nižje mesto 10.000 prebivalcev, inmesto se je obsegaloraztezalo na 20- do 25 hektarjevhektarjih. Kljub uničenju palače 1200 pred našim štetjem je prebivalstvo mesta nadaljevalo rast in 1150 pred našim štetjem je štelo že 15.000 ljudi. <ref>[http://books.google.dk/books?id=9DBeI_KhYFQC&pg=PA111&lpg=PA111&dq=Tiryns+20+hectares&source=bl&ots=sIQEWtSk9_&sig=eg3OToJII7pk_dc21iZgzErzh3s&hl=da&sa=X&ei=WCa8UoKIEcnOtAaitYHICA&ved=0CFIQ6AEwBA#v=onepage&q=Tiryns%2020%20hectares&f=false]</ref><ref>[http://whc.unesco.org/en/list/941]</ref><ref>[http://books.google.dk/books?id=74JI2UlcU8AC&pg=PA706&lpg=PA706&dq=tiryns+had+15,000+people&source=bl&ots=juwMdxvVHI&sig=Bee6LpJ3QOadXrxgUPbBZYfHE5Y&hl=da&sa=X&ei=jK0hU_p_g9C0BqzTgIgG&ved=0CFIQ6AEwCQ#v=onepage&q=tiryns%20had%2015%2C000%20people&f=false]</ref>

[[Image:BurchtTiryns2.JPG|thumb|left|100px|PlanNačrt izkopavanj v Tirintu.]]

Tirint je najprej opisal [[Homer]] <ref>[[Homer]] - Iliad rhapsody B, 559</ref>, ki je pohvalili njegove mogočne zidove. Po antični tradiciji naj bi jih zgradili [[Kiklop]]i, saj bi le velikani nadčloveške moči lahko dvignili ogromne kamne. Po ogledu zidov porušene trdnjave v 2. stoletju, je [[geograf]] Pavzanias zapisal, da dve muli skupaj nista mogli premakniti niti manjšega kamna.<ref>Pausanias Description of Greece - about Corinth [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0160%3Abook%3D2%3Achapter%3D25%3Asection%3D8 2.25.8]</ref>

Tradicija povezuje zidovje tudi s [[Pret]]om, Akrizijevim bratom, kraljem [[Argos]]a. Po legendi je Pret, zasledovanki odga svojegaje zasledoval bratabrat, pobegnepobegnil v Likijo. S pomočjo Likijcev mu je uspelo, da se vrneje vrnil v Argolido. Tam Pret zasedeje zasedel Tirint in ga utrdiutrdil s pomočjo kiklopovKiklopov.

Tako grškaGrška legenda povezuje tri Argolidskeargolidska centresredišča s tremi mitološkimi junaki: AkrizijAkrizijem, ustanoviteljustanoviteljem dorske kolonije Argos; njegovnjegovim bratbratom PretPretom, ustanoviteljustanoviteljem Tirinta; in njegovnjegovim vnukvnukom [[Perzej]]em, ki je ustanovitelj [[Mikene|Miken]]. VendarTa tradicija je ta tradicija nastala na začetku zgodovinskega obdobja, ko je Argos bil boj, da bi postal hegemonska moč v območju, in je potreboval slavno preteklost, da bi tekmoval z drugima dvema mestoma.

To območje je bilo naseljeno že v prazgodovini. Manjše [[neolitik|neolitsko]] naselje je sledilonastalo v sredini 3. tisočletja pred našim štetjem, in je cvetelo kot zgodnje pre-helenskopredhelensko naselje, ki se je nahajalobilo približno 15 km jugovzhodno od Miken, na hribu, dolgo 300 m, široko 45-10045−100 m in ne več kot 18 metrov visoko. Iz tega obdobja so ohranjena tla dvorišča mikenske palače, mogočne krožne strukture 28 metrov v premeru, za katero se zdi, da je bila utrjeno pribežališče za prebivalce mesta vmed času vojnevojno in / ali prebivališče kralja. Podnožje je močnejše in izdelano iz dveh koncentričnih kamnitih zidov, med katerimi so bili prečniki tako, da je bila debelina doseglado 45 m.

Nadgradnja je bila iz gline, streha pa izdelana iz žganih ploščic. Prvi grški prebivalci, ustvarjalci srednje [[Heladska civilizacija|Heladskeheladske]] in [[Mikenska civilizacija|Mikenskemikenske civilizacije]] je po tem naselila Tirint na začetku srednjega obdobja (2000-16002000–1600 pr. n. št.), čeprav je mesto v mikenskem obdobju doživelo svojo največjo rast. [[Akropola]] je bila zgrajena v treh fazahstopnjah, prva ob koncu obdobjapoznega pozno heladskoheladskega II obdobja (1500-14001500–1400 pr. n. št.), druga v poznopoznem heladskoheladskem III (1400-13001400−1300 pred našim štetjem) in tretja na koncu poznopoznega heladskoheladskega III B (1300-12001300–1200 pr. n. št.). Ohranjene ruševine mikenske citadele datirajo v konec tretjega obdobja. Mesto je pravilno obkrožalo akropolo na ravnini spodaj.

Nesreča, ki je prizadela mikenskemikenska centresredišča ob koncu [[bronasta doba|bronaste dobe]], je prizadela Tirint, vendar je gotovo, da je bilo območje palače stalno naseljeno do sredine 8. stoletja pr. n. št. (malo kasnejepozneje je bil zgrajen tempelj na ruševinah palače).

Na začetku klasičnega obdobja je bil Tirint, podobno kot Mikene, relativnosorazmerno nepomembno mesto. Ko je [[Kleomen I.]] iz Šparte porazilpremagal Argos, so njihovi sužnji za več let zasedli Tirint (po [[Herodot]]u) <ref>Herodotus Book 6, 83</ref>. Herodot omenja tudi, da je Tirint sodeloval v [[bitka pri Platajah|bitki pri Platajah]] leta 480 pred našim štetjem s 400 [[hoplit]]i <ref>Herodotus Book 9, 28</ref>.

Celo ob upadu, sta bilabili mesti Mikene in Tirint motečamoteči za Argos, ki je v svoji politični propagandi želel monopolizirati slavo legendarnih (in mitskih) prednikov. V 468 pr. n. št. je Argos popolnoma uničil obaobe mesti in preselil - po Pavzaniasu -preselil prebivalce v Argos. Vendar pa [[Strabon]] pravipiše <ref>[[Strabo]] 8, 373</ref>, da se je veliko TirintčanovTirinčanov preselilo v mesto HalieisHalent, danes Porto HeliPortoheli. <ref>http://www.webcitation.org/query?url=http://www.geocities.com/btse1/halieishhistory.htm&date=2009-10-25+16:41:40 - Halieis history</ref>

Kljub svoji pomembnosti, je bila Tirintu in njegovim mitičnim vladarjem in tradicijam v epiki in dramatiki pripisana majhna vrednost. PavzaniasmuPavzanias mu je posvetil le kratek zapis (2.25.8) in novejših popotniki, ki potujejo v Grčijo vin iskanjuiščejo krajevkraje, kjerv katerih so živeli junaki antičnih besedil, ne razumejo pomena mesta.

Akropolo je najprej izkopal nemški arheolog Tirs leta 1831. Leta 1876 je [[Heinrich Schliemann]] ugotovil, da je palača srednjeveška, tako je prišel zelo blizu in uničil ostanke, da bi se dokopal globlje do Mikenskihmikenskih zakladov. Naslednje izkopavanje je potekalo pod vodstvom Wilhelma Dörpfelda, direktorja nemškega arheološkega inštituta, in tokrat so bile ruševine pravilno ocenjene.

Izkopavanja soje kasnejepozneje ponoviliponovil Dörpfeld s sodelovanjem drugih nemških arheologov, ki so nadaljevali svoje delo do leta 1938. Po drugi svetovni vojni (1939 do 1945) je delo nadaljeval na Inštitutu in pri Grški arheološki službi.

[[Image:Tiryns fresco.JPG|thumb|Freska prikazuje lov na divjega prašiča. Iz poznejše Tirintsketirintske palače.]]

Zidovje se razteza na celotnem območju hriba. Njihovi temelji so ohranjeni po celotni dolžini, njihova višina ponekod doseže 7 metrov, kar je nekoliko nižje od prvotne višine, ki je ocenjena na 9,10 m. Zidovi so precej debeli, poprečno 6 metrov, medtem ko je na točkah, kjerna katerih so predrli slavne predore, do 17 m. Močna prečna stena loči akropolo v dva dela -: južnega, ki vključuje palačne zgradbe, in severnega, ki varuje območje vrha hriba. V tem drugem delu, ki sega do konca mikenske dobe, so mala vrata in številni predori občasno odprti, pokriti s trikotno streho, ki se je služilauporabljala kot zatočišče za prebivalce spodnjega mesta v časuob nevarnosti.

Vhod v trdnjavo je bil vedno na vzhodni strani, vendar je imel drugačen položaj in obliko v vsaki od treh gradbenih faz. V drugi fazi so imela vrata obliko Levjih vrat kot v Mikenah. Levo je bil stolp in na desni krak zidu, tako da so bila vrata dobro zaščitena in so bili napadalci prisiljeni prečkati zelo ozek koridor, medtem ko bi jih obramba napadla od zgoraj in z obeh strani. V tretji fazi so vrata dodatno premaknili navzven. Kraljeva palača znotraj citadele je bila podobna tisti v Mikenah, dimenzije 11,80 x 9,80 m, in sestavljena iz treh delov: zunanji [[portik]] z dvema stebroma je bil ''prodomos'' (predprostor), ''domos'' (glavna soba) s krožnim kaminom, ki je bilbila obdana s 4štirimi lesenimi stebri. Stranski predeli palačeZdi se zdi, da so imeli stranski predeli palače, še eno nadstropje.

Stene zunanjih [[arkade|arkad]] so bile bogato okrašene. Ob dnu so bile [[alabaster|alabastrne]] plošče z [[relief (umetnost)|reliefnimi]] rozetami in cvetjem. Preostanek je bil okrašen s [[freska]]mi. Tri vrata so vodila do ''prodomosprodomosa'', nato pa še do ''domosdomosa''. V sredini vzhodne stene je viden v tleh prostor, ki sovpada s kraljevim prestolom. Tla so bila bogato okrašena z različnimi temami v okolici zidov in prostor med stebri ob kaminu. Tudi tu so bile stene okrašene s slikami.

V ruševinah dvorca, ki je zgorel v 8. stoletju pr. n. št., je bil dorski tempelj zgrajen v času [[geometrično obdobje|geometričnega obdobja]]. Manjši od dvorca, je sestavljen iz dveh delov,: ''prodomosprodomosa'' in [[cela|cele]]. Širina templja je malo nad polovico dvorca, medtem ko zadnja stena templja dosegla višino zadnjih stebrov kamina. Trije izviri so vszopalivstopali v notranostnotranjost, eneden na zahodno stran velikega dvorišča, kamordostop seje lahko dostopa prekos tajnega vhoda, in dva na koncu severne strani zidu, prekoz dveh predorov v steni. Te in podobne strukture najdemo v drugih zavetiščih v mikenskih akropolah in sodokazujejo priče oskrbeoskrbo z vodo, ki je bila omogočena v časumed obleganjaobleganjem.