Vključevanje ranljivih skupin na trg dela: Razlika med redakcijama

'''Ranljive skupine na trgu dela''' so skupine, ki se zaradi različnih vzrokov težje vključujejo na [[Trg dela|trg dela]], zanje pa velja [[Zaposlovanje pod posebnimi pogoji|zaposlovanje pod posebnimi pogoji]] . Definiranje pripadnikov ranljivih skupin se med različnimi viri razlikuje. Zaradi večje nevarnosti za [[Socialna izključenost|socialno izključenost]] in izključenost iz trga dela ima Republika Slovenija, kot tudi Evropska Unija številne zakone in programe, ki ščitijo posameznike iz ranljivih skupin in s pomočjo katerih se lažje vključujejo na trg dela. V Sloveniji so za vključevanje ranljivih odraslih v [[Delovno okolje|delovno okolje]] med številnimi drugimi programi namenjeni tudi program Usposabljanje za življenjsko uspešnost, program Projektno učenje za mlajše odrasle in program Računalniška pismenost za odrasle.

 

 

Različni viri ranljive skupine definirajo različno.

Med ''resno prikrajšane delavce'' zakon prišteva tiste osebe, ki so bile zadnjih 24. mesecev ali več nezaposlene.

V kategorijo invalidov so vključeni tisti, ki imajo na podlagi državne zakonodaje priznan [[Zaposlovanje invalidov|status invalida]] ali pa priznano omejitev, ki izhaja iz telesnih, [[Duševno zdravje| duševnih ali psihičnih okvar]].

 

Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 <ref name="Operativni program razvoja cloveskih virov">Vlada RS (2008). Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013. Ljubljana: Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.</ref> med ranljive skupine prebivalstva, ki se srečujejo z večjo stopnjo tveganja socialne izključenosti in neenakih možnosti, uvršča predvsem:

Po statističnih podatkih iz leta 2010 (Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih RS) med ranljive skupine prebivalstva sodi 250 000 prebivalcev Slovenije, kar je 12,5 % slovenskega prebivalstva. <ref name="Sotosek">Sotošek, A. (2012). Temeljne zmožnosti odraslih. Ljubljana: Andragoški center RS.</ref>

 

 

Sotošek <ref name="Sotosek" /> v priročniku za učitelje indikatorje izključenosti deli na 3 kategorije:

 

* otežen dostop do izobraževanja, predvsem študija

* nedostopnost do dela/brezposelnost

* pomanjkanje možnosti izbire pri izbiri poklica

* pomanjkanje informacij

* institucionalizem, hospitalizem ali azilarno prakso

* socialno varstvo, ki temelji pretežno na načelu skrbi za ljudi, ki potrebujejo pomoč in manj na osebni avtonomiji in individualnih pravicah (infantilizacija in pokroviteljski odnos do uporabnikov socialnega varstva s strani strokovnjakov)

* paket pristopa v katerem sistem [[Socialno varstvo|socialnega varstva]] človeku ponudi paket storitev, ki jih mora uporabnik sprejeti v celoti ali pa v celoti zavrniti (primer [[Varstveno delovni center|varstveno delovnih centrov]], kjer ima oseba zagotovljeno dnevno vodenje in varstvo, vendar le, če obiskuje VDC)

* oteženo gibanje in arhitektonske ovire

* skromna [[Samopodoba|samopodoba]] in [[Samozavest|samozavest]] osebe, ki doživlja izključevanje

* doživljanje interpersonalne ali instititucionalne viktimizacije

* občutek, da nima pomena zahtevati spremembe, saj se ne bo nič spremenilo

 

 

Vzroki za oteženo vključevanje med skupinami se med seboj razlikujejo <ref name="Operativni program razvoja cloveskih virov" /> . Ranljive ciljne skupine na trgu dela imajo praviloma kombinacijo več značilnosti, ki jim poslabšujejo položaj na področju zaposljivosti, jim onemogočajo uspešno vključevanje na trg dela in zaposlovanja.

Problematika vključevanja Romov v sistem vzgoje in izobraževanja se veže predvsem na problem nedokončane osnovne šole in zgodnjega izstopanja iz sistema, ne da bi pridobili izobrazbo za opravljanje poklica. Sedanje razmere na trgu delovne sile (z relativno visoko stopnjo brezposelnosti ter izrazito strukturno in regionalno brezposelnostjo) so Romom še posebej nenaklonjene, predvsem zaradi neusklajenosti ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Zaposlenih je le približno 2 % Romov, medtem ko je nezaposlenih približno 98 %. Ti so odvisni od socialne pomoči države, del pa se ukvarja tudi s sivo ekonomijo (zbiranje odpadnih surovin, nabiranje gozdnih sadežev itd.).

 

 

Ukrepe, v skladom z zakonom o urejanju trga dela RS in evropsko zaposlovalno politiko, določa Operativni program razvoja človeških virov 2007 – 2013. <ref name="Operativni program razvoja cloveskih virov" /> Socialna aktivacija oseb, ki jih pojmujemo kot ranljive ali deprivilegirane na trgu dela oz. v družbi, je osnovna predpostavka vseh aktivnosti razvojne prioritete enakih možnosti in spodbujanja socialne vključenosti. Spodbujanje socialne vključenosti je v tesni povezavi z zagotavljanjem enakih možnosti, preprečevanjem neenakosti oz. vsakršne diskriminacije na osnovi spola, rase ali etičnega porekla, vere ali prepričanja, starosti, spolne usmerjenosti ter še posebej invalidnosti oz. druge funkcionalne oviranosti.

c) dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti.

 

Darja Zaviršek <ref name="Zavirsek">Zaviršek, D., Zorn J., Videmšek, P. (2002). Inovativne metode v socialnem delu. Ljubljana: Študentska založba.</ref> navaja, da se posledice različnih ovir ranljivih skupin kažejo v prikrajšanosti in diskriminaciji na različnih ravneh. Na '''ekonomski''' ravni kot izključenost iz plačane zaposlitve, nizki dohodki, visoki izdatki za prostorske prilagoditve (stanovanje, delovno mesto) in za prilagoditve predmetov (avto) in izdatki za prevoze in asistenco. '''Socialna''' diskriminacija se kaže v obliki arhitekturnih in drugih ovir ter slabe dostopnosti do storitev, ki so dostopne večini, slabšega delovnega mesta od posameznikove usposobljenosti, osamljenosti itd. Na '''kulturni''' ravni se diskriminacija odraža v javnost posredovanih žalostnih in neatraktivnih podobah oviranih ljudi v medijih ali na plakatih, stereotipnih reprezentacijah oviranih ljudi v umetnosti (filmih) in podobno. '''Simbolna''' [[Diskriminacija| diskriminacija]] pa se kaže v neupoštevanju, ustvarjanju nevidnosti, spregledovanju.

 

Rupert in Vilič Klenovšek <ref name="Rupert in Vilic Klenovsek">Rupert in Vilič Klenovšek (2010). Značilnosti izbranih ranljivih skupin odraslih in svetovalno delo za izobraževanje odraslih - učno gradivo za delavnico v okviru projekta Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih od 2009 do 2011.</ref> navajata različne predloge in ukrepe na ravni EU za odpravljanje diskriminacije in povečanje vključenosti ranljivih in marginaliziranih skupin, kjer se poudarja tridelni pristop, pri katerem gre za povečanje dostopa do javnih služb in priložnosti, uveljavljanje zakonodaje za preprečevanje diskriminacije in kjer je to potrebno, razvoj ciljno usmerjenih pristopov za specifične potrebe vsake skupine.

 

Slednje je pomembno področje delovanja svetovalnih središč za izobraževanje odraslih. Tudi v evropskem dokumentu »Izobraževanje odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno« je navedeno, da v vseh državah pri izobraževanju odraslih redko sodelujejo tisti z najnižjo izobrazbo, starejši ljudje, ljudje iz podeželja in invalidi. Hkrati pa je potrebno poskrbeti še za več možnosti izobraževanja za starejše, že upokojene odrasle<ref name="Rupert in Vilic Klenovsek" />

 

[[Programi socialne vključenosti|Programi socialne vključenosti]] so socialni programi, namenjeni podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti. Ciljna skupina oseb, ki se vključujejo v programe socialne vključenosti so invalidi, opredeljeni v 35. členu ZZRZI.

Programe socialne vključenosti izvajajo izvajalci, izbrani na javnem razpisu. Na prvem javnem razpisu za izbor izvajalcev programov socialne vključenosti za obdobje od leta 2006 do vključno 2010, je bilo izbranih 21 izvajalcev programov socialne vključenosti, izvajalo pa jih je le 16 <ref name="Operativni program razvoja cloveskih virov" />.

 

 

 

 

Spodbude za zaposlovanje najbolj ranljivih skupin v Sloveniji med številnimi dokumenti določata Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) in Zakon o [[Socialno podjetništvo|socialnem podjetništvu]] (ZSocP) s 37. členom <ref name="Operativni program razvoja cloveskih virov" />:

 

 

V Sloveniji so za vključevanje ranljivih odraslih v delovno okolje med drugim namenjeni program Usposabljanje za življenjsko uspešnost (v nadaljevanju UŽU), program Projektno učenje za mlajše odrasle (v nadaljevanju PUM) in program Računalniška pismenost za odrasle (v nadaljevanju RPO)<ref name="Sotosek" /> .