Termoelektrarna Trbovlje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Glej tudi: posodobil povezavo v Zbirko |
|||
Vrstica 11:
'''Termoelektrarna Trbovlje''' je največji energetski objekt v [[Zasavje|Zasavju]]. Skupno z zasavskimi [[premogovnik]]i je v preteklosti postavila svojevrsten temelj za razvoj številnih tovarn, industrijskih in obrtnih obratov, prometa in družbenih dejavnosti v Zasavju in Sloveniji.
Termoelektrarna Trbovlje ima danes dve enoti. Proizvodna enota 2 – parni blok moči
==Zgodovina==
=== Zgraditev in obratovanje v letu
[[19. marec|19. marca]] [[1915]], v drugem letu [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], so odprli novo zgrajeno elektrarno ob [[Sava|Savi]] v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Ta dan je pričela obratovati nova termoelektrarna ob Savi na [[premog]], potem ko je prva termoelektrarna na Vodah v Trbovljah zaradi premajhnih zmogljivosti, pomanjkanja zadostnih količin vode, bližine stanovanjskih naselij in drugih okoliščin prenehala obratovati.
Vrstica 22:
=== Obnova in razširitev elektrarne v letu 1938 in 1939 ===
Potem, ko se je svetovna gospodarska kriza z vsemi posledicami, tudi v primeru razširitve in povečanja zmogljivosti trboveljske elektrarne, umirila in se je proizvodnja tako premoga
Povečana in modernizirana [[elektrarna]] Trbovlje je pričela obratovati, sicer ne s polnimi zmogljivostmi, v začetku leta 1939. Rezultati so se pokazali hitro. Učinki velike investicije so se kazali v raznih oblikah, predvsem v večji proizvodnji električne energije, večji porabi premoga, predvsem prahu in premogovega mulja - gošče iz usedalnega bazena, čistoči reke Save, večjemu številu zaposlenih, možnosti hitrejše elektrifikacije Slovenije, posebno nekaterih predelov, ki dotlej še niso bili elektrificirani, zagotovljeno pa je bilo tudi normalnejše delo rudarjev trboveljskega rudnika oziroma rudnikov - premogovnikov, ki so sodili v okvir TDP.Druge prednosti pa so se pokazale še v kasnejših letih.
Vrstica 41:
=== Gradnja in obratovanje v letih 1964 do 1968 ===
31. maja 1964 se je začela gradnja termoelektrarne Trbovlje 2. Na prostoru, kjer sedaj stoji termoelektrarna, je predsednik delavskega sveta Ivan Kukovič orisal dotedanjo delo in priprave na gradnjo tega pomembnega objekta, tako kot za rudarje, kot za Trbovlje, Zasavje, Slovenijo in celotno [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovansko]] elektro-energetsko omrežje. Poudaril je nujnost in opravičljivost gradnje s posebnim ozirom na velike zaloge manj kaloričnega premoga, ki leže na območju zasavskih revirjev. Dotedanje zmogljivosti pa niso mogle vsega tega razpoložljivega premoga pokuriti in oplemenititi v obliki električne energije. Najmočnejši argument za zgraditev nove termoelektrarne je bil v velikih zalogah premoga, posebno na območju Trbovelj. Sicer bi ves ta premog ostal v jami neizkopan, kar bi bila za narodno gospodarstvo velika izguba. Ta premog naj bi zadoščal za potrebe termoelektrarne za
Ko je bila termoelektrarna dograjena in s slavnostno otvoritvijo predana v obratovanje, so kmalu po začetku rednega obratovanja nastopile velike težave. Kazale so se predvsem s pričetkom [[žlindra]]nja pepela v kurišču kotla, nastopile pa so tudi prekomerne vibracije ter ekscentričnost turbo-generatorja. Po daljšem ugotavljanjem vzrokov so pooblaščeni strokovnjaki ugotovili, da so dobavitelji opreme TE Morava niso dimenzionirali kotla za termoelektrarno Trbovlje glede na dostavljene vzorčne pošiljke premoga na [[Poljska|Poljsko]], predvsem pa niso upoštevali tališča pepela. Tako je bila termoelektrarna prisiljena obratovati z obremenitvijo od 105 do 110 MW, namesto projektiranih 125 MW, kar je bilo odvisno od žlindranja v kurišču. Posledice so se začele kazati v raznih oblikah. Največ pripomb je bremenilo trboveljski in hrastniški premogovnik zaradi slabše kakovosti premoga, pa tudi zaradi številnih negorljivih elementov (kamenje, [[železo]], glina,...). Na temelju številnih pogovorov odgovornih strokovnih delavcev so se zadeve sčasoma normalizirale in kakovosti premoga je bila namenjena večja pozornost na odklopnih deloviščih, transportu, odbiranju in drobljenju premoga.
| |||