Občina Hoče - Slivnica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m -neobstoječa slika
m menjava slike
Vrstica 23:
'''Občina [[Hoče]] - [[Slivnica]]''' je [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Na severu meji na [[mestna občina Maribor|mestno občino Maribor]], na vzhodu na [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž]], na jugu na [[občina Rače - Fram|Rače - Fram]], ter na vzhodu na [[občina Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] in [[občina Ruše|Ruše]].
Območje občine predstavlja prehodno območje med subalpsko in subpanonsko severno Slovenijo. Na zahodu meji na [[Pohorje]], na vzhodu pa na [[Dravsko polje]], kjer je reka [[Drava]] akumulirala prod v obliki velikega vršaja. Ravnina Dravskega polja je bila zlasti v zadnjih petdesetih letih območje intenzivne suburbanizacije.
 
 
== Naselja v Občini [[Hoče]] - [[Slivnica]] ==
Vrstica 41 ⟶ 40:
 
== Kulturno-zgodovinski spomeniki ==
[[Slika:SLO-Spodnje Hoče3.JPG|thumb|right|220px|Cerkev Sv. Jurija]]
* [[Cerkev Sv. Jurija, Spodnje Hoče]] leži v centru Hoč z mogočnim zvonikom. Sedanja župna cerkev spada med zelo dragocene sakralne spomenike v tem delu severnovzhodne Slovenije. Cerkvena stavba je v svojem jedru starejša - njena sedanja podoba pa je iz začetka 15. stoletja z barokizirano ladjo in baročno nadzidavo zvonika. Hoška cerkev je ena izmed spomeniško pomembnejših cerkva. Edina na Slovenskem hrani pod seboj originalno prastaro kripto; ta je ohranjena pod sedanjim cerkvenim tlakom in je zanimiva predvsem zato, ker se uvršča med naše najstarejše srednjeveške stavbe. Poleti 1959 so bila opravljena v kripti nekatera dela z namenom, da se prostori uredijo in usposobijo za ogled. Oprema cerkve ni posebno bogata, stilno je zelo raznolika. Cerkev se še danes ponaša z dvema baročnima oltarjema, žal pa sta izginila glavni baročni oltar in prižnjica. Nekdanji glavni oltar je postavil Jožef Holzinger leta 1786. Oltarna slika je ohranjena in prikazuje obglavljanje svetega Jurija. V cerkvi se nahajajo še štirje stranski [[oltar|oltarji]]: oltar svetega Križa (1761), oltar Rožnoverske Matere božje, Oltar Srca Marijinega, Oltar Srca Jezusovega na evangelijski strani. <ref>Janus 1996, str. 75.</ref>
* [[Cerkev sv. Križa na Glivniku|Cerkev svetega Križa na Glivniku]] je nedaleč od svetega Lenarta. Prvotno bi naj tukaj stala kapela, ki pa jo je zob časa možno načel in so jo morali podreti, ter na njeno mesto postaviti novo. Prvič se ta kapelca omenja 1765, ko v svoji zapuščini pokojni Leopold Audorfer zapusti kapeli 424 goldinarjev. Zunanjost cerkve kaže masivnost, trdnost, ki jo dobi še s opornimi slopi na vseh štirih vogalih. Stolp je prizidan pred glavni vhod in tako ob enem tvori tudi vhodno lopo. Na kamnitem oboku nad vhodnimi vrati je vklesana letnika 1775, ter okrajšave M.G.T.:, vratnice so še originalne. <ref>Janus 1996, str. 84.</ref>