|motto =
|image_skyline= ModernSparta.jpg
|caption_skyline= Center mesta
|image_flag =
|image_seal =
}}
'''Šparta''', uradno '''Sparti''' (grški:grško Σπάρτη, ''Sparti'') je mesto v [[Lakonija|Lakoniji]], v [[Grčija|Grčiji]]., Ležiprav natam, mestukjer je bila [[Antična Šparta|antičneantična ŠparteŠparta]]. Populacija občine v letuLeta 2011 je znašalaimela občina 35.259 prebivalcev, od tega jih 17.408 prebivalcev živi v samem mestu.
== Zgodovina ==
{{glavni|Antična Šparta}}
[[File:Estatua ReyLeonidas-Esparta.jpg|thumb|left|200px|Kip kralja Leonidasa.]]
Od antičnih časov je bilo po upadu slavne [[Antična Šparta|Antičneantične Šparte]] do moderne dobe, je na mestu stare Šparta životarilotu majhno mestece z nekaj tisoč ljudmi, ki so živeli v senci [[Mistra|Mistre]], bolj pomembnegapomembnejšega srednjeveškega grškega naselja v bližini. DružinaTudi Palajologosdružina Paleolog (zadnja bizantinska grška dinastija) je tudi živela v Mistri. Leta 1834, poPo [[Grška osamosvojitvena vojna|grški vojni za neodvisnost]], je leta 1834 grški kralj Oto odredil, da naj se mestece razširi v mesto.
== Glavne znamenitosti ==
[[File:Sparti in-river-Eurotas-valley flanked-by-Taygetos-mountains.jpg|thumb|Antično gledališče sz gorovjem TaygetusTajget v ozadju.]]
V centrusredišču mesta se nahajaje Arheološki muzej in v severozahodnem koncu grobnica [[Leonidas]]a, znana tudi kot Leonidajon. Tam predPred templjem je taverna z imenom Leonidas. Cerkev je na jugozahodnem koncu. Severno od modernegasodobnega mesta se začenjajo ruševine Antičneantične Šparte. Vstop je na južnih vratih akropole, znanih kot Lakedemonija, obstajavidni šeso Rotundaostanki rotunde, gledališčegledališča in tempeljtemplja [[Atena|Atene]] HalkjojkosHalkiokos na zahodu. Na severu je samostanska cerkev OsiosOsiosa NikonasNikonasa iz 10. stoletja. Izhod iz akropole skozi severna vrata vodi do ostankov najstarejših antičnih zidov, Heroona in [[Likurg]]ovega oltarja, medtem ko je na vzhodu [[Tempeljtempelj Artemide Ortije]].
Muzej olivoljk in grškega oljčnega olja na jugozahodnem koncu prikazuje kulturo oljk in tehnologijo predelave.
=== Znamenitosti kulturnega pomena ===
* Muzej olivoljk in grškega oljčnega olja v Šparti v ulici Othonos-Otonos Amalias 129 [http://www.oliveoilmuseums.gr/ecportal.asp?id=55&nt=18&lang=2]
* Arheološki muzej Šparte
• Arheološki muzej Mistre -− ustanovil ga je Gabriel Lilianthal v poznem 19. stoletju
• ManousakeioManusakisov muzej urbanegamestnega in ljudskega življenja [http://www.exploresparta.gr/tourism/en/manousakeion-museum/]
• KoumantareiosovaKumantarosova umetnostna galerija [http://www.exploresparta.gr/tourism/en/koumantareios-art-gallery-of-sparta/]
== Geografija ==
[[File:Eurotas.JPG|thumb|left|200px|Reka EvrotaszunajEvrotas zunaj mesta.]]
[[File:Modern sparti 03.JPG|thumb|ModernaSodobna Šparta]]
[[File:Modern sparti 01.JPG|thumb|Ulica v Šparti]]
Sodobna Šparta, glavno mesto prefekture [[Lakonija]], leži na vzhodnem vznožju gore TaygetosTajget v dolini reke Evrotas. Mesto je bilo zgrajeno natam, mestukjer antičneje Špartebila antična Šparta. Vzhodno od mesta stojije gorovje ParnonasParnon, ki je pretežno gozdnatagozdnato območje z grškimi smrekami in drugimi borovci.
Začetki modernesodobne ŠpartaŠparte segajo v 20. oktober 1834, ko je grški kralj Oto Grški izdal odlok o gradnji novega mesta. Bavarski mestni načrtovalci, ki jih je vodil Fr. Stauffert, so načrtovali mesto s 100.000 prebivalci, ki bi temeljilo na neoklasicističnem arhitekturnem modelu.
Danes Šparta ohranja svoj doberdobro dizajnobliko, ki se ponaša z velikimi trgi in širokimi ulicami, z drevesi, medtem ko je veliko starejših stavb v odličnem stanju. Mesto Šparta je gospodarsko, upravno in kulturno središče Lakonije. Ključni dejavnik pri napredku razvoja mesta je delovanje dveh oddelkov Peloponeške Univerzeuniverze in oddelekoddelka Tehnološko -pedagoškega inštituta.
CentralnoOsrednjo lokacijolego ima Glavni trg, kjerna prevladujekaterem najboljprevladuje impozantnanajveličastnejša neoklasičističnaneoklasicistična stavba v Šparti, Mestna hiša. Mestna hišaZgrajena je bila zgrajena leta 1909, nosije podpisdelo grškega arhitekta G. Katsarosa. <ref>{{cite web|title=Modern day Sparta|url=http://www.exploresparta.gr/tourism/en/sparta/|accessdate=2014-09-06}}</ref> V času monarhije (ki je bila odpravljena z referendumom leta 1973), se je nazivnaslov vojvoda Šparte uporabljal za grške prince, διάδοχος (''diádokhosdiádohos'').
== Podnebje ==
Mesto Šparta ima sončno in toplo sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|KÖPPEN]] CSA). Zime so blage in hladne, medtem ko so poletja še posebej vroča. Januar ima najvišje temperature okoli 14 °C, medtem ko julijso pomenijulija najvišje temperature okoli 36 °C. <ref>{{cite web|title= Meteoclub.gr|url=http://www.meteoclub.gr/themata/egkyklopaideia/6125-sparti-h-yperdynami-ths-kalokairinhs-zesths-stin-ellada|accessdate=2014-09-05}}</ref> Šparta je znana po žgoči poletni vročini. V julijuJulija 2012 je imelo mesto registriralo poprečnopovprečno temperaturo 38,3 °C, kar je bila najvišja povprečna mesečna temperatura v Grčiji. <ref>{{cite web|title= N.O.A July 2012 bulletin|url=http://cirrus.meteo.noa.gr/forecast/deltio_noa072012.pdf|accessdate=2013-01-20}}</ref>
== Občina ==
Občina Šparta je ob reformi lokalne samouprave 2011 nastala z združitvijo naslednjihsedmih 7 bivšihnekdanjih občin, ki so postale občinske enote: <ref name=Kallikratis>[http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf Kallikratis law] Greece Ministry of Interior</ref>
*Faris
*Karja
*Karjes
*Mistra
*Ojnunt
*Ojnuntas
*Pelana
*Šparta
*Terapna
*Terapne
==Prebivalstvo==
{|class="wikitable"
|-
! YearLeto !! TownMesto !! MunicipalMestna unitenota !! MunicipalityMestna občina
|-
| 1961 || 10,.412 || — || —
|-
| 1981 || 12,.975 || — || —
|-
| 1991 || 13,.011 || 16,.322 || —
|-
| 2001 || 14,.817 || 19,.567 || —
|-
| 2011 || 17,.408 || 19,.854 || 35,.259
|}
== Dogodki ==
[[Špartatlon]] potekaje vsako vsakegaleto septembra od leta 1983 dalje. To je ultraUltra[[maraton]] zse začetkomzačne v Atenah in zaključnem delukonča v Šparti, dolžinedolg je 246 km, s številnimi mednarodnimi udeleženci, vključno s Slovenci (Dušan Mravlje, Miha Podgornik, Ruth Podgornik Reš).
==Pobratena mesta==
|