Asmara: Razlika med redakcijama

 

Na prelomu stoletja je tako mesto doživelo hiter razvoj. Zgrajena je bila železniška povezava z Massawo in ceste do drugih delov države, v samo Asmaro pa je Mussolini usmeril ogromno denarja da bi zgradil sodobno mesto. Leta 1908 je bil predstavljen prvi [[urbanizem|urbanistični]] načrt, ki je razdelil mesto na štiri dele, razmejene z avenijami: središče (''Campo cintato'') za Evropejce, drugi mešani del za arabske in indijske trgovce ter visoke oficirje iz vrst lokalnega prebivalstva, ki so sodelovali v osvajanju ozemlja (''askariji''), tretji del okoli tržnice za »manjvredne« eritrejce in na koncu predmestja, kjer se je kasneje razvila industrija. Mesto je pritegnilo veliko število priseljencev iz drugih delov Afriškega roga, ki so predstavljali delovno silo ali vstopili v vojsko za osvajanje sosednjih [[Libija|Libije]], [[Somalija|Somalije]] in, kasneje, tudi Etiopije.<ref name="Locatelli2009"/>

V 1930. letih je bil razvoj Asmare še posebej eksploziven. Sredi 1930. let so Italijani naposled podjarmili Etiopijo, Asmara pa je postala center prizadevanj za industrializacijo in vzpostavitev fašističnega imperija v pripravah na [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Sčasoma so Italijani uvedli striktno politiko [[apartheid]]a na vseh področjih javnega življenja da bi si zagotovili udobno okolje za prebivanje, stran od domačinov. Najeti so bili najboljši arhitekti, ki so ustvarili vrsto javnih zgradb v [[futurizem|futurističnem]] [[art deco]] slogu, po katerih je mesto znano še danes. Do leta 1939 je štelo skoraj 100.000 prebivalcev, od tega več kot polovico Italijanov, ki so skrbeli za administracijo in industrijo.<ref name="Locatelli2009"/> Njihov vpliv se je odražal tudi v množici picerij in kavarn.<ref name="BlackPast"/>