Park Tivoli, Ljubljana: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
IP 213 (pogovor | prispevki)
pp
G-Cup (pogovor | prispevki)
Vrstica 40:
 
== Zgodovina ==
Načrt za javni park je izdelal [[francozi|francoski]] [[inženir]] Blanchard. Park so odprli leta 1813. Kasneje so ga urejali Latterman, vrtnarji maršala Radetzkega in drugi. Po potresu je pri urejanju svetoval arhitekt Fabiani županu in vrtnarju Heinicu. Švicarijo je načrtoval arhitekt Koch, ledenico v bližini pa arhitekt Jager.
[[Slika:Boy with an Eel1.jpg|thumb|left|150px|Deček z jeguljo]]
Dobro stoletje kasneje, med leti 1921 in 1939, je [[Jože Plečnik]] delno preuredil podobo parka.
 
Danes ima park številne sprehajalne poti, cvetlične ureditve, [[fontana|fontane]] in kipe. Glavne točke parka so trije veliki kostanjevi drevoredi in [[Jakopičev drevored]], ki ga je načrtovalrazširil in uredil Plečnik.
 
Park so v prvi, še posebej pa v drugi polovici 20. stoletja dopolnjevali z različnimi objekti športno-sprostitvene narave. Tako so zgradili [[ribnik]], ob preureditvi vrtnarije dodali [[botanični vrt]], ohranili [[rastlinjak]], med drugo svetovno vojno so uredili otroško igrišče, že prej [[letno kopališče Ilirija]] (1929), [[Hala Tivoli|športno dvorano Tivoli]] (1965; [[arhitekt]] [[Marjan Božič]]), pokrito kopališče s fitnesom in kegljiščem (1973; arhitekt [[Fedja Košir]]),... Poleg tega se v parku nahajajo še odprta igrišča za tenis, [[košarka|košarko]], kotalkanje in mini golf.
 
V parku sta še dva pomembnejša baročna objekta: [[Cekinov grad|Cekinov]] in [[Tivolski grad]].
 
Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] tvori [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]] s 509 [[hektar|ha]].
Vrstica 58:
Približne mere: dolžina 140 m, širina 50 m, globina 0,9-1,3 m, površina, prostornina 5000-7700 m3.<ref>{{cite book |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_krelj_ziva.pdf |chapter=Rezultati: Hidromorfološki parametri: Morfometrija |title=Ekološki status ribnika Tivoli |first=Živa |last=Krelj |publisher=Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani |year=2007}}</ref>
Leta 1880 so v parku Tivoli uredili [[ribnik]], ki so mu meščani preprosto rekli “bajer”. Ribnik je nastal z izkopom in je bil prvotno namenjen drsanju in čolnarjenju (nemško drsalno društvo Laibacher Eislaufverein). V ribniku so bile sprva okrasne in druge [[ribe]] in seveda [[žaba|žabe]].
 
Leta 1906 je mestna občina odvzela ribnik nemškemu drsalnemu društvu in ga do prve svetovne vojne vodila sama. Zaradi pomanjkanja denarja je magistrat med obema vojnama sklenil, da bo organizirano drsanje opustil in končala se je zlata doba drsanja na ribniku.