Arhimed: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
brisanje odvečnega besedila; zaključeno |
m m/dp/poenotenje naslova - Merjenje kroga/slog/~ problem goveda |
||
Vrstica 6:
| other_names = Arhimedes
| fields = [[matematika]] <br /> [[fizika]] <br /> [[statika]] <br /> [[tehnika]] <br /> [[astronomija]] <br /> [[izum]]i
| known_for = [[Arhimedov aksiom]] <br /> [[Arhimedov dvojček]] <br /> [[Arhimedov krempelj]] <br /> ''[[Arhimedov palimpsest]]'' <br /> [[Arhimedov problem
}}
Vrstica 124:
=== ''Merjenje kroga'' ===
Z drobljenjem do absurda (''reductio ad absurdum'') je lahko rešil probleme s poljubno točnostjo ali določil meje, znotraj katerih je ležal odgovor. S tehniko, znano kot [[metoda izčrpavanja]], je izračunal približno vrednost števila ''π''. V ''
: <math> 3 \frac{10}{71} = [3;7,10] < 3 \frac{1137}{8069} = [3;7,10,2,1,36] < \pi < 3 \frac{1335}{9347} = [3;7,667,2] < 3 \frac{1}{7} \!\, </math>
Vrstica 140:
=== Kvadratni koren števila 3 ===
V ''
: <math> \frac{265}{153} < \sqrt{3} < \frac{1351}{780} </math>
Vrstica 252:
[[Slika: Stomachion.JPG |thumb|200px|Arhimedov ostomahion]]
:Ostomachion (ali stomachion) je sestavljanka, podobna [[tangram]]u, in razprava z njenim podrobnim opisom, objavljena v ''[[Arhimedov palimpsest|Arhimedovem palimpsestu]]''. Arhimed je izračunal ploščine 14 trikotnikov, ki jih je mogoče sestaviti v [[kvadrat]]. Raziskave, ki jih je opravil Reviel Netz s Stanford University, objavljene leta 2003, kažejo, da je Arhimed poskušal ugotoviti, na koliko načinov je mogoče njene dele sestaviti v obliko kvadrata. Netz je izračunal, da je to mogoče izvesti na 17.152 načinov.<ref>Kolata, Gina (14. december 2003). [http://www.nytimes.com/2003/12/14/us/in-archimedes-puzzle-a-new-eureka-moment.html ''Archimedes' Puzzle, a New Eureka Moment'']. The New York Times. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Če se iz tega števila izključijo rešitve zaradi sukanja in [[Zrcaljenje|zrcaljenja]], ostane 536 rešitev.<ref>Ed Pegg mlajši. (17. november 2003). ''The Loculus of Archimedes, Solved''. Mathematical Association of America. Pridobljeno 18. maja 2008.</ref> Sestavljanka je eden od prvih primerov reševanja problemov v [[Kombinatorika|kombinatoriki]].
:Izvor njenega imena je nejasen. Domneva se, da izvira iz starogrške besede ''stomachos'' (στόμαχος), ki pomeni grlo ali požiralnik.<ref>Rorres, Chris. [http://math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Stomachion/intro.html ''Archimedes' Stomachion'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref> [[Avsonij]] trdi, da je beseda v obliki ''ostomachion'' sestavljena iz besed ''osteon'' (ὀστέον, kost) in machē (μάχη, spopad ali boj). Sestavljanka je znana tudi kot ''loculus Archimedius'' – ''Arhimedova škatla''.<ref> Gianni A. Sarcone, Marie J. Waeber. [http://www.archimedes-lab.org/latin.html#archimede ''Graeco Roman Puzzles'']. Pridobljeno 9. maja 2008.</ref>
* '''''[[Arhimedov problem
:Problem se v nemških prevodih, ki sta jih objavila Georg Nesselmann (1842) in Krumbiegel (1880), glasi:
::''Izračunaj, o, prijatelj, število
::* beli biki <math>=\left(\frac{1}{2} + \frac{1}{3}\right)</math> črnih bikov + rumenih bikov,
Vrstica 275:
::* rumene krave <math>=\left(\frac{1}{6} + \frac{1}{7}\right)</math> bele črede.
: Problem je leta 1773 odkril Gotthold Ephraim Lessing v knjižnici Herzoga Augusta v Nemčiji v grškem rokopisu, napisanem kot pesnitev v 44 verzih. Naslovljen je na [[Eratosten]]a in aleksandrijske matematike. Arhimed jih je izzval, da število govedi izračunajo z sistemom sedmih [[Diofantska enačba|diofantskih enačb]] z osmimi neznankami in zato neskončnim številom rešitev. Vprašanje spada med težje različice problema, ker morajo biti rešitve [[Celo število|cela števila]], nekatera celo [[Kvadratno število|kvadratna]]. Problem je prvi rešil A. Amthor<ref>B. Krumbiegel, A. Amthor. ''Das Problema Bovinum des Archimedes''. Historisch-literarische Abteilung der Zeitschrift Für Mathematik und Physik '''25''' (1880): 121–136, 153–171.</ref> leta 1880. Rezultat je zelo veliko število, približno 7,760271
* '''''[[Psammites|Število peščenih zrn]] (Ψαμμίτης)'''''
:V tej razpravi je Arhimed izračunal številko peščenih zrn, s katerimi bi napolnili
:V uvodu v razpravo je zapisal, da je bil njegov oče astronom Fidij. ''Psammites'' je edino ohranjeno Arhimedovo delo, v katerem piše o svojih pogledih na [[Astronomija|astronomijo]].<ref>[http://www.math.uwaterloo.ca/navigation/ideas/reckoner.shtml ''Angleški prevod Psammitesa'']. University of Waterloo. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref>
* '''''Metoda mehanskih
:Razpravo se je dolgo prištevalo med Arhimedova izgubljena dela, dokler niso leta 1906 odkrili ''[[Arhimedov palimpsest|Arhimedovega palimpsesta]]''. Arhimed v tem delu uporablja [[Infinitezimala|infinitezimale]] in pokaže, kako se z drobljenjem lika na neskončno število neskončno majhnih delov lahko izračuna njegovo površino ali prostornino. Svojo razpravo je v obliki pisma naslovil na aleksandrijskega učenjaka [[Eratosten]]a.
=== Izgubljena dela ===▼
▲===Izgubljena dela===
Med izgbubljena Arhimedova dela spadajo razprave o tehtnicah, [[Težišče|težišču]], [[Lom svetlobe|lomu svetlobe]], izdelavi krogel in dolžini [[Leto|leta]].
=== Arhimedu pripisana dela ===
Knjiga izrekov (latinsko ''Liber Assumptorum'') je razprava s petnajstimi izreki o lastnostih kroga. Najstarejša znana kopija je napisana v [[Arabščina|arabščini]]. Bagdadski učenjak [[Tabit ibn Kora]], ki je živel v 9. stoletju, jo pripisuje Arhimedu, čeprav je njeno avtorstvo vprašljivo.<ref>T.L. Heath (1897). ''The Works of Archimedes''. Cambridge University: University Press, str. xxxii, 301–318. Pridobljeno 15. junija 2008.</ref><ref>[http://www.cut-the-knot.org/Curriculum/Geometry/BookOfLemmas/index.shtml ''Archimedes' Book of Lemmas'']. cut-the-knot. Pridobljeno 7. avgusta 2007.</ref>
Arhimedu se pripisuje tudi [[Heronova formula]] za izračun ploščine trikotnika iz dolžine njegovih stranic. Prva zanesljiva omemba formule je omemba [[Heron|Herona Aleksandrijskega]] v 1. stoletju n. št..<ref>J.J. O'Connor, E.F. Robertson (april 1999). [http://www-history.mcs.st-and.ac.uk/Biographies/Heron.html [Heron of Alexandria]]. University of St Andrews. pridobljeno 17. februarja 2010</ref>
== ''Arhimedov palimpsest'' ==
[[Slika:ArPalimTypPage.jpg|thumb|right|200px|right|Značilna stran ''[[Arhimedov palimpsest|Arhimedovega palimpsesta]]''. Versko besedilo se bere od gornjega desnega kota proti spodnjemu levemu kotu. Izvirno Arhimedovo besedilo je napisano pod njim in se bere od leve proti desni.]]
Najpomembnejši
''Palimpsest'' vsebuje sedem razprav: ''O ravnovesju ravnin'', ''O spiralah'', ''
Prepis razprave ''O plavajočih telesih'' je njen edini ohranjeni prepis. ''Palimpsest'' je tudi edini znani vir ''Metode mehanskih
== Zapuščina ==
[[Slika:Archimedes crater 4115 h1.jpg|thumb|right|200px|Lunin udarni krater Arhimed, posnet s plovila [[Lunar Orbiter 4]] leta 1967]]
* [[Galileo Galilei|Galileo]] je večkrat hvalil Arhimeda in ga imel za nadčloveka.<ref>Michael Matthews. ''Time for Science Education: How Teaching the History and Philosophy of Pendulum Motion Can Contribute to Science Literacy'', str. 96.</ref> [[Leibnitz]] je zanj dejal: ''»Tisti, ki razume Arhimeda in [[Apolonij]]a, bo manj občudoval dosežke najodličnejših mož kasnejših časov«.<ref>Carl B. Boyer, Uta C. Merzbach. ''A History of Mathematics'', 7. Poglavje.</ref>
* Po njem se imenujeta [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Arhimed (krater)|Arhimed]] (29,7° S, 4,0°Z) in gorovje [[Montes Archimedes]] na [[Luna|Luni]] (25,3° S, 4,6° Z).<ref>J. Friedlander, D. Williams. [http://nssdc.gsfc.nasa.gov/imgcat/html/object_page/a15_m_1541.html ''Oblique view of Archimedes crater on the Moon'']. NASA. Pridobljeno 13. septembra 2007.</ref>
* Po njem se imenuje tudi [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[3600 Arhimed]].<ref>''Planetary Data System''. NASA. Pridobljeno 13. septembra 2007.</ref>
Vrstica 316 ⟶ 318:
* [[Arhimedov aksiom]]
* [[Arhimedov dvojček]]
* ''[[Arhimedov palimpsest]]''
* [[Arhimedov problem goveda]]
* [[Arhimedov vijak]]
|