Antična Grčija: Razlika med redakcijama

{{History of Greece}}

[[Slika:Location greek ancient.png|frame|left|Grško ozemlje okrog 550 pr. n. št.]]

 

Tudi konec obdobja ni enoznačno določen, saj nekateri menijo, da se zaključi že z vzponom helenističnega sveta oziroma s smrtjo [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] 323. leta pr. n. št.

Antična Grčija opisuje grško govoreči del sveta v tistem obdobju in torej ne vključuje le geografskega območja sedanje [[Grčija|Grčije]], temveč sem sodijo še: [[Ciper]], [[Egejski otoki]], obalni pas [[Mala Azija|Male Azije]], [[Sicilija]] in južna [[Italija]] (''[[Magna Graecia]]'') in razpršene grške naselbine na obalah [[Kolhida|Kolhide]] (''Kolchis''), [[Ilirija|Ilirije]], [[Trakija|Trakije]] (''Thráki''), [[Egipt]]a, [[Cirenajka|Cirenajke]] (''Cyrenaica''), južne [[Galija|Galije]], vzhodni in severovzhodni del [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] in [[Iberija|Iberijo]] (''Iberia'').

 

 

Znani angleški filozof [[Bertrand Russell]] je nekoč zapisal, da je vzpon stare Grčije pravzaprav presenetljiv, saj so na videz bolj ustrezni dejavniki za uspešen razvoj civilizacij obstajali že na drugih geografskih območjih.<ref>Po drugi strani nemški filozof [[Karl Jaspers]] zagovarja s [[teorija o aksialni dobi|teorijo o aksialni dobi]] istočasen nenaden kulturni razvoj grške, indijske in kitajske civilizacije.</ref> Toda kljub temu so bili Grki tisti, ki so razvili [[matematika|matematiko]], [[znanost]] in specifično [[filozofija|filozofijo]]. Prvi so pisali [[zgodovina|zgodovino]] v sodobnem pomenu besede, povsem neobremenjeno so razmišljali o naravi sveta. Začetek in nagel razvoj vseh teh značilnosti gre izslediti prav v čas antične Grčije, ko se je na širšem geografskem območju spremenilo marsikaj.