Sklon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
vse
Tegel (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 84.52.187.166 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 89.142.177.246
Vrstica 12:
| 2. || [[rodilnik]] || genitiv || Koga ali česa? || ni
|-
| 3. || [[dajalnik]] ||ee2e2e2e dativ ||2ee2e22e2ddd Komu ali čemu? ||e12e2ee2e2e dam
|-
| 4. || [[tožilnik]] || akuzativ || Koga ali kaj? || vidim/tožim2e2e2e22tožim
|-
| 5. || [[mestnik]] || lokativ ||O kom ali o čem?||2e2e2e2e2egovorim
|-
| 6. || [[orodnik]] || instrumental || S kom ali s čim? ||delam/govorim
 
ewqweewwwqeqweqee2e23e1e1e
|}
 
Rekonstruirani [[praindoevropščina|indoevropski prajezik]] je poznal osem sklonov, poleg šestih zgoraj omenjenih še [[ablativ]] (ločilnik) in [[vokativ]] (zvalnik). Indoevropski sistem osmih sklonov je najbolje ohranjen v staroindijskem jeziku [[sanskrt]]u. [[Slovanski jeziki|Slovanski]] (z izjemo [[bolgarščina|bolgarščine]] in [[makedonščina|makedonščine]]) in [[baltski jeziki]] imajo od šest do sedem sklonov, številni drugi sodobni [[indoevropski jeziki]] pa imajo močno poenostavljene sisteme sklanjanja. [[Ruščina]] ima enako število in soroden sistem sklonov kot slovenščina, čeprav imajo nekateri skloni (npr. orodnik) drugačne funkcije kot v slovenščini. V slovenščini rabimo mestnik in orodnik s predlogi, v ruščini pa se predlogi načeloma uporabljajo le pri orodniku, ki je v ruščini 5. sklon, mestnik pa 6. Mestnik se v ruščini nikoli ne rabi brez predloga, zato ga ruski slovničarji tudi poimenovali po tej njegovi lastnosti, ''предложный падеж'' (včasih tudi ''препозитив'').<ref name="sever">Sever, Derganc, str. 36.</ref>
spiqweeezdi{{opombe}}
 
[[Nemščina]] ima štiri sklone (imenovalnik, rodilnik, dajalnik in tožilnik) in poleg samostalniških ter pridevniških besed sklanja tudi določni in nedoločni člen, raba členov pa vpliva na sklanjatev pridevnika. Sodobna [[angleščina]] je od sklanjanja obdržala samo končnico ''-'s'' za t. i. svojilni rodilnik (''Saxon genitive''). Med germanskimi jeziki imata kompleksen sistem sklanjanja [[islandščina|islandski]] in ferski jezik.
 
Slovenščina tvori različne sklone s spreminjanjem oblikoslovnih morfemov (končnic), aglutinativni jeziki pa z dodajanjem pripon s točno določenim pomenom. Zato imajo aglutinativni jeziki bogate sisteme sklonov, na primer [[finščina]] jih pozna 15, [[madžarščina]] pa 18.
 
Najbogatejši sistemi (tudi preko 40 sklonov) so značilni za [[Dagestan|dagestanske jezike]] na Kavkazu. Tako naj bi imel [[tabasaranščina|tabasaranski jezik]] glede na narečja od 47 do 53 sklonov, cezinski (didojski) pa celo 56. Ta dva jezika se v strokovni literaturi<ref name="hjelmslev">Hjelmslev, str. 138-9.</ref> in Guinessovi knjigi rekordov omenjata kot jezika z absolutno največjim številom sklonov na svetu. Oba razlikujeta med nemestnimi (slovničnimi, abstraktnimi) in mestnimi skloni, pri čemer imata tako bogat sistem sklonov predvsem zaradi številnih [[mestnik]]ov, ki lahko izražajo tudi do osem različnih načinov prostorske orientacije. Jezikoslovci so sicer s kasnejšimi raziskavami ugotovili, da lahko tako veliko število sklonov tvorita zaradi možnosti medsebojnega kombiniranja dveh oblikoslovnih končnic za izražanje mestnikov in da je upoštevajoč zgolj osnovne končnice dejansko število sklonov manjše: 14-15 v tabasaranščini in 18 v cezinščini.<ref name="comrie">Comrie, Polinsky.</ref>
 
== Opombe ==
spiqweeezdi{{opombe}}
 
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author={{aut|Comrie, Bernard in Maria Polinsky (1998).}} ''The Great Daghestanian case hoax.'' |coauthors={{aut|V: Siewierska and Song (eds.)}} |title=Case, typology, and grammar: in honor of Barry J. Blake |year=1998 |publisher=John Benjamins B.V.|ISBN=90 272 2937 6}} str. 95-114.