Pohorje: Razlika med redakcijama

dodanih 98 zlogov ,  pred 4 leti
m
Dodana panorama Pohorja
m (Dodana panorama Pohorja)
[[Slika:Mariborsko pohorje panorama.jpg|thumb|250px|Mariborsko Pohorje, pogled iz [[Frajhajm]]a, nekoliko pod Arehom; vidi se [[Šmartno na Pohorju]] in [[Boč (gora)|Boč]] v ozadju]]
[[Slika:Cerkev Areh Pohorje.jpg|thumb|250px|[[Cerkev sv. Areha, Pohorje|Cerkev sv. Areha]]]]Predalpsko hribovje ali '''Pohorje''' je [[pogorje]], ki leži v severovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]] in je pretežno poraščeno z [[iglavci|iglastim]] [[gozd]]om. Razteza se med [[reka|reko]] [[Drava|Dravo]] na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do [[Dravograd]]a in Slovenj Gradca, na vzhodu do [[Maribor]]a in na jugu do [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]]. V dolžino meri približno 50 km, v širino pa 20 km. Glavni greben teče v smeri vzhod-zahod. Najvišji del Pohorja je zahodni del, ki leži nad Slovenj Gradcem (smučišče Kope).
[[Slika:Cerkev Areh Pohorje.jpg|thumb|250px|[[Cerkev sv. Areha, Pohorje|Cerkev sv. Areha]]]]
[[Slika:Slap Skalce - Pohorje.jpg|thumb|250px|Slap Skalce v ledu]]
 
Predalpsko hribovje ali '''Pohorje''' je [[pogorje]], ki leži v severovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]] in je pretežno poraščeno z [[iglavci|iglastim]] [[gozd]]om. Razteza se med [[reka|reko]] [[Drava|Dravo]] na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do [[Dravograd]]a in Slovenj Gradca, na vzhodu do [[Maribor]]a in na jugu do [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]]. V dolžino meri približno 50 km, v širino pa 20 km. Glavni greben teče v smeri vzhod-zahod. Najvišji del Pohorja je zahodni del, ki leži nad Slovenj Gradcem (smučišče Kope).
 
Osrčje Pohorja predstavlja planotast svet s številnimi [[barje|barji]]. Večji vrhovi so: Črni vrh (1543,5 m), Velika Kopa na Kopah (1542,7 m), Mala Kopa (1524 m), [[Žigartov vrh]] (1347 m), [[Klopni vrh]] (1340 m), [[Rogla]] (1517 m) in [[Veliki vrh]] (1344 m). Zahodno Pohorje je kopasto sleme nad Slovenj Gradcem, med [[Mislinjska grapa|Mislinjsko grapo]], Roglo in [[Planinka (hrib)|Planinko]] (1392 m). Severneje leži tektonsko zasnovano [[Ribniško-lovrenško podolje]], ki ga sestavljajo [[miocen]]ske usedline nekdanjega [[Panonsko morje|Panonskega morja]]. Na južnem in jugovzhodnem obrobju so [[Podpohorske gorice]], kjer sta se zaradi prisojne lege, nižjih nadmorskih višin, ustreznih naklonov in ugodnih prometnih razmer razvili [[sadjarstvo]] in [[vinogradništvo]].
== [[Geologija]], [[geomorfologija]] ==
Hribovit [[relief]] brez izrazitih vrhov je osnovna značilnost površja. Velike višinske razlike med [[sleme]]ni in globokimi dolinami so v preteklosti oteževale prehodnost. K današnji podobi je veliko prispevala prispevala [[pleistocen]]ska poledenitev. Meja večnega snega in ledu je bila na nadmorski višini okoli 1300 m, vendar na Pohorju ni bilo [[ledenik]]ov. Velikega pomena je bil drobir, ki je nastal po otoplitvi in so ga kasneje reke prenašale s strmejšega sveta in odlagale v obliki velikih [[vršaj]]ev v ravninskem svetu.
[[Slika:Pogled na Pohorje z Dravskega polja.jpg|thumb|649x649px|Pogled na Pohorje z Dravskega polja]]
 
Ponekod najdemo geološko najstarejše kamnine. Jedro Pohorja tvori metamorfne kamnine kot so [[tonalit]] oziroma [[granodiorit]], [[gnajs]], [[eklogit]], [[amfibolit]] in [[blestnik]] ([[škriljevec]]), pa tudi beli [[marmor]]. Na vzhodnem delu Pohorja so usedline kot triani peščenjaki, konglomerati, dolomiti in apnenci, poamezno pa tudi dacit s tufi.
 
 
== Vodotoki ==
[[Slika:Slap Skalce - Pohorje.jpg|thumb|250px|Slap Skalce v ledu]]Vodnati vodotoki so povzročili nastanek številnih grap z zelo velikimi strminami, ki ponekod v [[Mislinjski jarek|Mislinjskem jarku]] dosegajo celo 45 º [[naklon]]a. Zaradi dolin in ravnin, ki obkrožajo Pohorje, se je razvilo zelo obsežno in razvejano hidrografsko omrežje. Največje porečje med pohorskimi vodotoki ima [[Dravinja]], v katero se zlivajo potoki jugovzhodnega Pohorja. Pohorski potoki ob nevihtah lahko dobijo [[hudournik|hudourniški]] značaj in v podgorju povzročajo škodo na infrastrukturi, v raninah pa poplavljajo. Velik energetski potencial so izkoriščeli že v preteklosti z množico [[mlin]]ov in [[Žaga|žag]]. Danes so redki, zato pa je na potokih in rekah kar precej malih [[Hidroelektrarna|hidroelektrarn]].
 
Večji [[vodotok]]i so [[Lobnica (Drava)|Lobnica]], [[Radoljna]], [[Velka]], [[Vuhreščica]] na severni strani ter Hočki in Framski potok, [[Polskava]], [[Bistrica, Pohorje (potok)|Bistrica]], [[Oplotnišnica]], [[Dravinja]], [[Hudinja (reka)|Hudinja]], [[Paka]] in [[Mislinja (reka)|Mislinja]]. Vse razen Pake in Hudinje, ki tečeta v Savinjo, se stekajo v Dravo.
63

urejanj