Selektivni zaviralec ponovnega privzema serotonina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: '''Selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina''' ('''SSRI''', angl. ''selective serotonin reuptake inhibitors'') so skupina antidepresivov, ki specifično zavira... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 10:
== Predstavniki ==
Med selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina spadajo med drugimi naslednje učinkovine:<ref name=Anderluh/><ref
* [[citalopram]],
* [[escitalopram]],
Vrstica 33:
SSRI sicer delujejo selektivno na serotoninski sistem, vendar kljub temu pogosto stopajo v interakcije. Najpogostejši vzrok resnega in potencialno smrtnega medsebojnega učinkovanja je kombinacija SSRI in zaviralcev monoaminooksidaze. Nastane lahko namreč tako imenovani serotoninski sindrom, ki se lahko pojavi hitro po aplikaciji (nekaj minut do 24 ur) in potrebno je takojšnje ukrepanje. Znaki serotoninske toksičnosti se kažejo na treh ravneh: v spremenjenem mentalnem statusu (razdraženost, zmedenost, [[manija]]), v hiperaktivnosti [[avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] ([[znojenje]], [[driska]], [[vročina]], drgetanje) in v živčno-mišičnih spremembah ([[hiperrefleksija]], [[mioklonus]], [[tremor]]). Pri souporabi drugih učinkovin s serotoninergično aktivnostjo (npr. [[selektivni serotoninski agonist]]i oz. triptani; [[metoklopramid]], [[sibutramin]]; [[narkotični analgetik]]i, kot sta [[petidin]] in [[tramadol]] ...) je tveganje za nastanek serotoninskega sindroma manjše, vendar njihova uporaba kljub temu ni priporočljiva.<ref name=Roskar/>
Sicer pa pri uporabi SSRI prevladujejo [[farmakokinetika|farmakokinetične]] interakcije na osnovi presnov, saj zavirajo aktivnost [[citokrom]]nih encimov [[P450]], ki so pomembna pot presnove številnih drugih učinkovin. Previdnost je potrebna na primer pri uporabi nekaterih [[antipsihotik]]ov (npr. [[klozapin]]a, [[haloperidol]]a, [[risperidon]]a), [[teofili]]na itd.<ref
== Sklici ==
| |||