Arhimed: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
m →‎Spisi: slog
Octopus (pogovor | prispevki)
→‎Spisi: Metoda mehanskih teoremov, njemu pripisana dela
Vrstica 245:
:Izvor njenega imena je nejasen. Domneva se, da izvira iz starogrške besede ''stomachos'' (στόμαχος), ki pomeni grlo ali požiralnik.<ref>Rorres, Chris. [http://math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Stomachion/intro.html ''Archimedes' Stomachion'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref> [[Avsonij]] trdi, da je beseda v obliki ''ostomachion'' sestavljena iz besed ''osteon'' (ὀστέον, kost) in machē (μάχη, spopad ali boj). Sestavljanka je znana tudi kot ''loculus Archimedius'' – ''Arhimedova škatla''.<ref> Gianni A. Sarcone, Marie J. Waeber. [http://www.archimedes-lab.org/latin.html#archimede ''Graeco Roman Puzzles'']. Pridobljeno 9. maja 2008.</ref>
 
* '''''[[Arhimedov problem živine]]'''''
:Problem se v nemških prevodih, ki sta jih objavila Georg Nesselmann (1842) in Krumbiegel (1880), glasi:
 
Vrstica 265:
 
:Problem je leta 1773 odkril Gotthold Ephraim Lessing v knjižnici Herzoga Augusta v Nemčiji v grškem rokopisu, napisanem kot pesnitev v 44 verzih. Naslovljen je na [[Eratosten]]a in aleksandrijske matematike. Arhimed jih je izzval, da število govedi izračunajo z sistemom sedmih [[Diofantska enačba|diofantskih enačb]] z osmimi neznankami in zato neskončnim številom rešitev. Vprašanje spada med težje različice problema, ker morajo biti rešitve [[Celo število|cela števila]], nekatera celo [[Kvadratno število|kvadratna]]. Problem je prvi rešil A. Amthor<ref>B. Krumbiegel, A. Amthor. ''Das Problema Bovinum des Archimedes''. Historisch-literarische Abteilung der Zeitschrift Für Mathematik und Physik '''25''' (1880): 121–136, 153–171.</ref> leta 1880. Rezultat je zelo veliko število, približno 7,760271 × 10<sup>206544</sup>.<ref>K.G. Calkins. [https://web.archive.org/web/20071012171254/http:/andrews.edu/~calkins/profess/cattle.htm ''Archimedes' Problema Bovinum'']. Andrews University. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref>
 
* '''''[[Psammites|Število peščenih zrn]] (Ψαμμίτης)'''''
:V tej razpravi je Arhimed izračunal številko peščenih zrn, s katerimi bi napolnili [[Vesolje]]. V knjigi omenja [[Heliocentrični model|heliocentrično]] teorijo [[Sončev sistem|Sončevega sistema]], ki jo je predlagal [[Aristarh]] s [[Samos]]a, in tedanje ideje o velikosti Zemlje in razdaljah med različnimi nebesnimi telesi. Arhimed si je za izračun izmislil nov [[številski sistem]] z osnovo miriada miriad, se pravi 10<sup>8</sup>. Izračunal je, da je za to potrebno 8×10<sup>63</sup> zrn (sodobni zapis).
 
:V uvodu v razpravo je zapisal, da je bil njegov oče astronom Fidij. ''Psammites'' je edino ohranjeno Arhimedovo delo, v katerem piše o svojih pogledih na [[Astronomija|astronomijo]].<ref>[http://www.math.uwaterloo.ca/navigation/ideas/reckoner.shtml ''Angleški prevod Psammitesa'']. University of Waterloo. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref>
 
* '''''Metoda mehanskih teoremov (Περὶ μηχανικῶν θεωρημάτων πρὸς Ἐρατοσθένη ἔφοδος)'''''
:Razpravo se je dolgo prištevalo med Arhimedova izgubljena dela, dokler niso leta 1906 odkrili [[Arhimedov palimpsest|Arhimedovega palimpsesta]]. Arhimed v tem delu uporablja [[Infinitezimala|infinitezimale]] in pokaže, kako se z drobljenjem lika na neskončno število neskončno majhnih delov lahko izračuna njegovo površino ali prostornino. Svojo razpravo je v obliki pisma naslovil na aleksandrijskega učenjaka [[Eratosten]]a.
 
==Arhimedu pripisana dela==
Knjiga izrekov (latinsko ''Liber Assumptorum'') je razprava s petnajstimi izreki o lastnostih kroga. Najstarejša znana kopija je napisana v [[Arabščina|arabščini]]. Bagdadski učenjak [[Tabit ibn Kora]], ki je živel v 9. stoletju, jo pripisuje Arhimedu, čeprav je njeno avtorstvo vprašljivo.<ref>T.L. Heath (1897). ''The Works of Archimedes''. Cambridge University: University Press, str. xxxii, 301–318. Pridobljeno 15. junija 2008.</ref><ref>[http://www.cut-the-knot.org/Curriculum/Geometry/BookOfLemmas/index.shtml ''Archimedes' Book of Lemmas'']. cut-the-knot. Pridobljeno 7. avgusta 2007.</ref>
 
Arhimedu se pripisuje tudi [[Heronova formula]] za izračun ploščine trikotnika iz dolžine njegovih stranic. Prva zanesljiva omemba formule je omemba [[Heron|Herona Aleksandrijskega]] v 1. stoletju n. št..<ref>J.J. O'Connor, E.F. Robertson (april 1999). [http://www-history.mcs.st-and.ac.uk/Biographies/Heron.html [Heron of Alexandria]]. University of St Andrews. pridobljeno 17. februarja 2010</ref>
 
{{v delu}}