Železna doba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slovnična napaka
jkjas
Vrstica 1:
{{Triperiodni sistem}}
'''Železna doba''' je [[arheologija|arheološki]] naziv za stopnjosnjo razvoja [[človeštvo|človeštvaoveštva]], na kateri so [[človek|ljudje]] primarno uporabljali [[železo]] za izdelavo [[orožje|orožja]] in [[orodje|orodja]].
 
Je zadnja doba [[triperiodnega sistema]] [[kovinske dobe|kovinskih dob]], ki razdeljuje [[prazgodovina|prazgodovinske]] [[družba|družbe]] glede na uporabo različnih [[ruda|rudnih]] bogastev. Nekatere družbe so postopoma napredovale do železne dobre preko [[bakrena doba|bakrene]] in [[bronasta doba|bronaste dobe]], medtem ko so nekatere napredovale neposredno iz [[kamena doba|kamene dobe]].
Opredelitev železne dobe se razlikuje od posamezne [[regija sveta|regij]] ter [[država|držav]].
 
Vrstica 8:
Čas od 1000 pr. n. št. do 300 pr. n. št. imenujemo starejša železna doba, čas od 300 pr. n. št. do rimske zasedbe naših krajev proti koncu 1. stoletja pr. n. št. pa mlajša železna doba ali latenska doba.
Najzgodnejši železni predmeti se pojavijo že v kontekstih predhodne pozne bronaste dobe. Predvsem na grobiščih zahodne Slovenije (notranjska in svetolucijska skupina starejše železne dobe - Škocjan, Tolmin...) se že v 10. stoletju pr. n. št. kot pridatek pojavijo železni predmeti, ki nakazujejo kulturne kontakte z mediteranskimi kulturami Apeninskega polotoka in Egeje.
V osrednji in vzhodni Sloveniji se v teku 9. stoletja pr. n. št. kot pridatek v grobovih pojavijo nakitni predmeti iz železa (predvsem sponke za oblačila - fibule), ki nakazujejo drugačne kulturnedrune povezave, z Balkanom in Panonijo namreč.
 
== Starejša železna doba ==
Proizvodnja železa je bila tehnološko zahtevna in se je razvila razmeroma pozno. Pridobivanje železa se je v [[Antika|antiki]] najprej razvilo na vzhodu ob koncu 3. tisočletja pr. n. št. Prvi izdelki iz železa so bili na [[zahod]]u drobni železni predmeti v 11. in 10. stoletju pr. n. št., kasneje pa se začenja pojavljati v splošni proizvodnji orožja in orodja tudi na ozemlju Slovenije. Razvilo se je [[železarstvo]] predvsem zaradi obilice površinske železove rude in zgodnjih stikov domačega prebivalstva z sredozemskimi rudosledci in metalurgi. To obdobje železarstva v Evropi imenujemo Halštatsko obdobje v katerem se je razvilavrazvila halštatska kultura. Ime je dobila po najdiščujdišču [[Hallstatt]] v Avstriji. Pri nas na Dolenjskem so bile skupnosti organizirane v družine in te v [[rod]]ove, ki so jih vodili rodovni veljaki. Ti veljaki so imeli gospodarsko in družbeno premoč nad ostalimi člani skupnosti. Odlikovali so se z razkošno bojno opremo. Njihovo opremo so sestavljale železne sulice, bojne sekire, bronasti oklepi, izdelani po [[Etruščani|etruščanskih]] in [[Grki|grških]] vzorih, ter [[Čelada|čelade]]. Izjemoma so nosili tudi meč, bodalo in imeli konja. Te predmete so dajali veljakom tudi v grob, pogosto so jim dodali še dragocene [[Pivska posoda|pivske posode]].
 
V [[Ameriki|Amerikah]] in [[Avstralazija|Avstralaziji]] ni bilo železne dobe, saj so [[metalurgija|metalurgijo]] spoznali šele s prihodom [[Evropejci|evropejskih]] [[kolonizacija|kolonizatorjev]].