Kardinalski zbor: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Stebunik (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Stebunik (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 2:
 
[[File:John Paul II funeral long shot.jpg|200px|thumb|[[Kardinalski zbor]] na pogrebu [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] [[2005]]]]
[[File:Sacre de Charlemagne.jpg|200px|thumb|[[25. december|25. decembra]] [[800]], na sam [[Božič]], je [[papež Leon III.|Leon III.]] kronal za [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskega cesarja]] [[Franki|frankovskega]] [[kralj]]a [[Karel Veliki|Karla Velikega]] ]]
'''Kardinalski zbor''' predstavljajo kardinali, ki volijo novega papeža kot člani rimskega klera. To volilno telo se neprestano povečuje od svojega nastanka. V začetku jih je bilo vsega petnajst, pozneje pa je njihovo število neprestano naraščalo; [[papež Pavel II. |Pavel II. ]] je moral podpisati pred izvolitvijo izjavo, da bo njihovo število omejil na 24<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=319}}</ref>; a za časa papeževanja [[Papež Pij IV.|Pija IV.]] je dosegel že 76 članov. Na čelu kardinalskega zbora je [[dekan]], nadomešča pa ga [[poddekan]]. Dekan ali poddekan nimata nikakršne oblasti upravljanja nad drugimi kardinali, ampak je kot prvi med enakimi. Kardinal dekan ima kot naslov [[škofija Ostija|ostijsko škofijo]] skupaj z drugim kardinalskim naslovom, ki ga je imel že poprej.
 
== Zgodovina ==
[[File:Sacre de Charlemagne.jpg|200px|thumb|[[25. december|25. decembra]] [[800]], na sam [[Božič]], je [[papež Leon III.|Leon III.]] kronal za [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskega cesarja]] [[Franki|frankovskega]] [[kralj]]a [[Karel Veliki|Karla Velikega]] ]]
 
[[Papež Sikst V.|Sikst V.]] je sklenil z apostolsko konstitucijo ''Post quam verus ille'' z dne decembra 1586. omejti število kardinalov, ki lahko volijo papeža, na največ 70. To število je papež določil glede na število 70 starešin, ki jih je [[Mojzes]] določil kot voditelje izvoljenemu ljudstvu. Določbe papeža Siksta V. je potrdil kanon 231. [[Zakonik cerkvenega prava|Zakonika cerkvenega prava]]. Te določbe so ostale nespremenjene vse do pontifikata [[papež Janez XXIII.|Janeza XXIII.]] Upoštevaje razvoj Cerkve na drugih [[celina]]h zunaj [[Evropa|Evrope]], zlasti v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]], je papež Janez XXIII. prekršil do tedaj veljavni zakon in povečal število članov »de facto« , toda ne tudi »de jure«, na 90. To je storil njegov nasledni [[papež Pavel VI. |Pavel VI.]] s konstitucijo ''Romano Pontifici eligendo'' z dne 1. novembra 1975, s katero je razdelil kardinale na kardinale volivce in nevolivce, določivši, da kardinali prenehajo biti volivci <ref>kardinali volivci ali elektorji so tisti, ki lahko volijo ali ki so lahko izvoljeni v [[konklave|konklavu]] za papeža</ref>, ko dopolnijo 80 let življenja. Število izbornikov je omejil na 120 članov, a število neizbornikov je bilo odvisno o številu tistih, ki so bili starejši od 80 let.