Teodolit: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Tehnične lastnosti in uporabo teodolita.
Vrstica 4:
 
=== Sestavni deli teodolita ===
Zgradba teodolita se je z razvojem geodezije spreminjala, osnovni sestavni deli in pogoji teodolita, pa so ostali enaki.

Starejše modele teodolitov sestavljajo:
 
Spodnji del
* podnožje s trinožnim podstavkom, pod katerim so vznožni vijaki
* horizontalni krog s kotno razdelbo, ki omogoča merjenje horizontalnih kotov v obsegu od 0° do 360°.
Zgornji del
* alhidada,
* nosilec daljnogleda,
* nosilna os daljnogleda,
* [[daljnogled]],
* vertikalni krog s kotno razdelbo, ki omogoča merjenje vertikalnih kotov od -90° ali 90° oziroma zenitnih razdalj v obsegu 0° do 180°.
 
Sestavljen je iz nosilnega podnožja s tremi vznožnimi vijaki, alhidade, cevne in dozne libele, nosilnih vilic daljnogleda, [[daljnogled]]a, vijakov za nastavitve optike (odpravo paralaks) in korekcijskih vijakov. T
 
=== Pogoji ===
 
=== Zgodovina ===
vodoravno ali tečajno os, in navpično os. [[Napaka]], ki določa odstopanje od pravokotnosti osi, se imenuje napaka vodoravne osi.
 
Prvi opis teodolita ('theodelitus') lahko najdemo v zemljemerskem učbeniku ''Pantometria'' iz leta [[1571]]. Učbenik je napisal [[Angleži|angleški]] [[astronom]] [[Thomas Digges]], sin [[Leonard Digges|Leonarda Diggesa]], [[matematik]]a in [[geometer|geometra]], kateremu pripisujejo tudi [[izum]] te priprave. Leonard je uvedel tudi ime, vendar izvor ni znan.
 
== Zunanje povezave ==
 
{{Zbirka|Theodolite}}Sluga C, Geodezija 1, Ljubljana, 1986
 
[[Kategorija:Merilne priprave]]
[[Kategorija:Geodezija]]