Koper: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: ponavljanje znakov vizualno urejanje
Elton (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 89.143.64.33 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 78.250.207.237
Vrstica 42:
[[Slika:Veduta Kopra 1781.jpg|thumb|right|250px|Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnom (1827). Avtorja: [[Francesco del Pedro]] in [[Marco Sebastiano Giampiccoli]].]]
=== Pod beneško oblastjo ===
Po daljšem obdobju samostojnosti je Koper skupaj z drugimi Istrskimi mesti 127kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk91279 prešel pod Benečane. V 16. stoletju je dobil privilegiran položaj na gospodarskem in upravnem področju. Na prelomu iz 15. v 16. stoletje so v Kopru ustanavljali menjalnice, banke in obrtne delavnice. V robne dele mesta se je preseljevalo čedalje več Slovencev, ki so se predvsem ukvarjali z [[solinarstvo]]m, [[ribištvo]]m in [[kmetijstvo]]m. V času beneške vladavine je mesto na trgovskem področju uspešno tekmovalo z bližnjim [[Trst]]om, saj je imelo zaradi lege na otoku in utrjenih zidov ugoden obrambni položaj. V 16.stoletju je Koper dobil sodišče za civilne in kazenske zadeve ter nekaj drugih upravnih funkcij za naselja v zaledju severne Istre.Zaradi tujih upadov, so bili prek Istre in [[Kras]]a usmerjeni v Beneško republiko, zato Kopra niso ogrozili, pač pa je bilo močno opustošeno njegovo podeželsko zaledje.
[[Slika:Veduta Kopra 1867.jpg|thumb|left|250px|Koper na veduti iz leta 1867, avtorja Gottlieba C. W. Haaseja]]
V času spopadov med Benečani in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]] je trgovina z zaledjem, predvsem s [[Kranjska|Kranjsko]], upadla. Mesto je prizadela [[kuga]], med katero se je število prebivalstva zmanjšalo z 8000 na 1800. Počasi si je ob trgovini s [[sol]]jo, s prodajo olja in vina opomogla. Šele sredi 17. stoletja so ponovno našteli 4500 prebivalcev. Koper je pomembno gospodarsko moč ohranil vse do 17. stoletja, ko sta bila Trst in [[Reka, Hrvaška|Reka]] proglašena za svobodni pristanišči.