Redakcija: 21:49, 9. januar 2016 uredi Sonja cestnik zadnek (pogovor \| prispevki) 2.481 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:33, 11. januar 2016 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika:Peripteros-Plan-Cella-bjs.png\|thumb\|right\|200px\|Tempelj z izpostavljeno celo]] '''Cela''' (iz [[latinščina\|latinščine]] ''majhna [[komora]]'') ali '''[[naos]]''' (iz [[stara grščina\|stare grščine]]: ναός pomeni ''[[tempelj]]'') je notranji prostor v [[Tempelj\|templju]] v klasični arhitekturi ali trgovina, ki gleda na ulico, v domači rimski arhitekturi ([[domus]]). Njeno ohišje brez sten je bilo vzorec še za druge pomene: [[Samostan \|puščavnikova ali menihova celica]], od 17. stoletja dalje [[celica]] kot osnovna gradbena enota živih organizmov. == Grški in rimski templji == Vrstica 11: Cela je bila običajno preprosta, brez oken, pravokoten prostor z vrati ali odprtim vhodom na sprednji strani v ozadju stebrišča [[portik]]a. V večjih templjih je bila običajno deljena z dvema stebriščema v osrednji ladji z dvema prehodoma. Cela lahko ima tudi ''[[aditon]]'' (grško: Άδυτον ali adytum v latinščini), notranji prostor z omejenim dostopom, v katerega so smeli le duhovniki, v nekaterih religijah pa posvečen prostor ali prostor za varuhe templja. Z redkimi izjemami so bile grške stavbe oblikovane kot [[''peripter'']], ki daje celi središčno lego, na primer [[Partenon]] in Apolonov tempelj v Pestumu. Rimljani so uporabljali obliko ''psevdoperipter'' (prosto stoječi stebri na sprednji strani, stebri ob straneh sestavljajo obodni zid stavbe) s celo, pomaknjeno nazaj. Venerin tempelj v Rimu, ki ga je zgradil [[Hadrijan]], ima dve celi urejeni eno za drugo in obdani z zunanjim [[peristil\|peristi]]lom. == Etruščanski tempelj ==

Cela: Razlika med redakcijama