Grško gledališče: Razlika med redakcijama

[[Aristotel]] v svojem delu ''Poetika'' piše, da je grška tragedija nastala prej kot satire in komedije. Pravi tudi, da so se tragedije razvile iz [[ditiramb]]ov, pesmi, ki so jih prepevali ob čaščenju Dioniza ob dionizijah vsako leto. Ditirambi so se začeli kot improvizacije. V 7. stoletju pr. n. št. se je s pesnikom Arionom ditiramb preoblikoval v pripovedko, ki jo je pel zbor. Leta [[534 pr. n. št.]] je glavno vlogo v pripovedki igral Tespis. Govoril in igral je, bil je glavna oseba, sodeloval je z zborom, ki je imel vlogo pripovedovalca in komentatorja. Tespisa imajo zaradi tega za prvega grškega »igralca«.

Najstarejše je [[Atene|atensko]] [[gledališče]] v [[Dioniz|Dionizovem]] svetem gaju na južnem pobočju [[AkropolaAtenska akropola|Akropole]]. Prvotno je imelo [[gledališče]] lesene sedeže, a so jih pozneje zamenjali kamniti. Sedeži v prvih vrstah so bili namenjeni visokim državnim funkcionarjem in uglednim tujim gostom, narejeni so bili iz žlahtnega marmorja, najlepši sedež med njimi je bil namenjen [[Dioniz|Dionizovemu]] svečeniku.

Pozneje so zgradili vrsto gledališč po različnih krajih [[Grčija|Grčije]]: v [[Ikarija|Ikariji]], [[Pirej|Pireju]], [[Antični Korint|Korintu]], [[Tebe, Grčija|Tebah]], [[Orop|Oropu]], [[Eretrija|Eretriji]], [[Delfi|Delfih]], [[Sikion|Sikionu]], na otokih [[Delos|Delosu]], [[Kos (otok)|Kosu]], [[Rodos|Rodosu]], v [[Mala Azija|Mali Aziji]], na [[Sicilija|Siciliji]] in drugod.

Ob koncu 6. stoletja sta se v raznih krajih [[Grčija|grškega prostora]] na literarno stopnjo zvrsti dramske poezije povzpeli: [[tragedija|tragedija]] in [[komedija|komedija]]. Njuna skupna značilnost je dejanje (δρᾶμα; drama). [[tragedija|Tragedija]] je dosegla vrh v času [[Ajshil|Ajshila]], [[Sofokles|Sofoklesa]] in [[Evripid|Evripida]] (skoraj celo 5. stoletje), [[komedija|komedijo]] pa je na umetniško raven dvignil [[Epiharmos|Epiharmos]] v dorski [[Sicilija|Siciliji]].

Antična [[tragedija|tragedija]] je bila sestavni del čaščenja, ko se je zbralo vse ljudstvo ob verskem prazniku. Tesno je bila povezana s kultom boga [[Dioniz|Dioniza]]. Začela se je z improvizacijo pri pevcih ditirambov (zborovska pesem v čast [[Dioniz|Dionizu]]). [[Tragedija|Tragedija]] je bila pesem igralcev, ki so bili oblečeni v kozlovska oblačila, ali pesem satirov, dobesedno pa pomeni ''kozlovski spev''. Udeleženci [[Dioniz|Dionizovega]] bogoslužja naj bi kozla zaklali, se preoblekli v kozlovska oblačila in ga obredno pojedli. Medtem so prepevali žalostinke za umrlimi junaki ali umrlim bogom [[Dioniz|Dionizom]], ki so ga [[Titani|Titani]] ubili, a se je spet rodil. Uboj kozla ima pri obredu simbolično vlogo – smrt [[Dioniz|Dioniza]]. [[Tragedija|Tragedija]] je doživela mnogo sprememb.

[[Tragedija|Tragedije]] so v [[Atene|Atenah]] uprizarjali ob velikih dionizijah, ki so jih obhajali v mesecu 'elafeboliju' (marec/april). Praznične slovesnosti so trajale ves teden:

* 1. dan: predstavitev vsebine [[tragedija|tragedij]]

* 2. dan: v mesto je prišla procesija s kipom [[Dioniz|Dioniza]]

* 3. dan: verski obredi in žrtvovanje na [[akropola|akropoli]]Akropoli

* 4.–6. dan: uprizoritve [[tragedija|tragedij]]<br />

V zadnjih treh dneh (torej 4., 5. in 6. dan) se je vsak dan predstavil en pesnik s svojo tetralogijo, ki je obsegala tri [[tragedija|tragedije]] in eno [[satirska igra|satirsko igro]]. S predstavami so začeli zgodaj, ob zori, ocenjevala pa jih je 10-članska žirija, ki je na koncu podelila nagrade za prvo, drugo in tretje mesto.

* za organizacijo celotnega praznika je skrbel [[arhont|arhont]], najvišji državni uradnik, po katerem se je štelo tudi leto - ἄρχον ἐπώνιμος (''arhon epónimos'')

* stroške uprizoritve (maske, kostumi, priprava zbora) je prevzel premožnejši meščan, imenovan ''horeg'' (χορηγός)

Na začetku je bila [[tragedija]] izključno zborovska pesnitev. Zbor je bil v dramah zelo pomemben, v [[Ajshil|Ajshilovih]] dramah (''[[Peržani]]'', ''[[Sedmerica proti Tebam]]'', ''[[Pribežnice]]'') je zbor še zmeraj eden glavnih nosilcev dejanja. Nato je v tragedijah zbor začel izgubljati svojo osrednjo vlogo, pomembnejša je postala igra. [[Sofokles]] in [[Evripid]] sta vlogo zbora močno omejila, čeprav je bil še vedno povezan z dramskim dogajanjem. V zboru je bilo sprva 50 oseb, toliko naj bi jih bilo tudi pri ditirambu. Zbor so skrčili na 12 oseb, dokler ni [[Sofokles]] števila oseb spet povečal na 15 oseb. Zbor je govoril, pel in plesal.