Kosezi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
IP 213 (pogovor | prispevki)
→‎Gospodarski pogled: -> Družbena vloga (bolje)
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Kosezi''' soje srednjeveškinaziv za pripadnike [[srednji vek|srednjeveškega]] [[družbeni sloj|družbenega sloja]] pri [[Alpski Slovani|alpskih]] [[Slovani]]h, ki se je že v [[Karantanija|karantanski]] dobi povzpel nad svobodnjake.
 
Poseben, zelo občutljiv in še ne razrešen problem družbene zgodovine vzhodnoalpskih Slovanov predstavljajo kosezi. So izrazita posebnost slovenskega naselitvenega ozemlja, saj se kraji, kjer so živeli, ali naselbine, ki s svojim imenom spominjajo nanje, nahajajo med zgornjo [[Aniža|Anižo]] na severu in [[Kolpa|Kolpo]] na jugu, torej na prostoru alpskoslovanske [[kolonizacija|kolonizacije]].
 
== Izvor ==
Teorije povezujejo izvor kosezov kot družbenega sloja z naselitvijo [[Avari|Obrov]], z ostanki [[Goti|Gotov]], z razvojem alpskih Slovanov, s priselitvijo [[Hrvati|Hrvatov]] ter z vplivom [[Langobardi|Langobardov]] ali [[Franki|Frankov]]. V pisnih virih se pojavijo relativno pozno. Najstarejša navedba ''Kosentzes'' je iz srede [[10. stoletje|10. stoletja]] pri [[Bizanc|bizantinskem]] cesarju[[cesar]]ju [[Konstantin Porfirogenet|Konstantinu Porfirogenetu]]. [[Nemci]] so ta družbeni sloj poimenovali z '''Edlinger''' (plemeniti ljudje), omenjajo pa se tudi kot ''arimanni'', ''libertini'', ''nobiles'', ''rustici'', ''liberti''. Vsa imena pričajo o tem, da je moralo iti za privilegirano staroslovansko družbeno skupino, pri čemer ni sporen samo njihov izvor, ampak tudi izvor in pomen njihovega imena.
 
Teorije povezujejo izvor kosezov kot družbenega sloja z naselitvijo [[Avari|Obrov]], z ostanki [[Goti|Gotov]], z razvojem alpskih Slovanov, s priselitvijo [[Hrvati|Hrvatov]] ter z vplivom [[Langobardi|Langobardov]] ali [[Franki|Frankov]]. V pisnih virih se pojavijo relativno pozno. Najstarejša navedba ''Kosentzes'' je iz srede [[10. stoletje|10. stoletja]] pri bizantinskem cesarju [[Konstantin Porfirogenet|Konstantinu Porfirogenetu]]. Nemci so ta družbeni sloj poimenovali z '''Edlinger''' (plemeniti ljudje), omenjajo pa se tudi kot ''arimanni'', ''libertini'', ''nobiles'', ''rustici'', ''liberti''. Vsa imena pričajo o tem, da je moralo iti za privilegirano staroslovansko družbeno skupino, pri čemer ni sporen samo njihov izvor, ampak tudi izvor in pomen njihovega imena.
 
Franki so ob uvedbi svojega reda sprejeli koseze v svojo ureditev kot izjemno skupino med fevdalci in navadnimi svobodnjaki. V prvem razdobju fevdalne družbe, so bili osebno svobodni, ter hkrati niso bili vključeni v fevdalna [[zemljiško gospostvo|zemljiška gospostva]], imeli so pravico do orožja, dedovanja in prodaje svoje kmečke posesti. Bivali so na lastnem posestvu, ki so ga svobodno darovali ali zamenjavali.
 
== Družbena vloga ==
V gospodarskem pogledupoledu so bili večinoma [[kmet]]je. Živeli so v skupinah, ki so jih povezovala posebna »koseška sodišča«. Kmet, ki je v poznem srednjem veku [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličeval koroškega vojvodo]], je bil kosez. Kosez je bil torej [[ustoličevalec]] in »obredni nosilec«, in sicer najstarejši moški član iz koseške rodbine vojvodskega kmeta iz Blažnje vasi, ki je sedeč na [[knežji kamen|knežjem kamnu]], držal z eno roko marogastega [[bik]]a in z drugo [[Kobila|kobilo]] enake barve. Koseze lahko opredelimo kot nastajajoče domače [[plemstvo]], lahko pa jih enačimo z [[družinik]]i, verjetno so bili to oboroženi [[knez]]ovi spremljevalci, katerim je knez v zameno za vojaško spremstvo podelil zemljiško posest.
 
V gospodarskem pogledu so bili večinoma [[kmet]]je. Živeli so v skupinah, ki so jih povezovala posebna »koseška sodišča«. Kmet, ki je v poznem srednjem veku [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličeval koroškega vojvodo]], je bil kosez. Kosez je bil torej [[ustoličevalec]] in »obredni nosilec«, in sicer najstarejši moški član iz koseške rodbine vojvodskega kmeta iz Blažnje vasi, ki je sedeč na [[knežji kamen|knežjem kamnu]], držal z eno roko marogastega [[bik]]a in z drugo [[Kobila|kobilo]] enake barve. Koseze lahko opredelimo kot nastajajoče domače [[plemstvo]], lahko pa jih enačimo z [[družinik]]i, verjetno so bili to oboroženi [[knez]]ovi spremljevalci, katerim je knez v zameno za vojaško spremstvo podelil zemljiško posest.
 
== Položaj skozi stoletja ==
 
Kosezi so vse do [[13. stoletje|13. stoletja]] zavzemali posebno mesto sredi med fevdalci in podložniki in bili v tem času sloj povsem svojski za slovensko fevdalno družbo. Od fevdalcev jih je delilo to, da niso imeli zemljiškega gospostva, od podložnikov pa da v ta gospostva niso bili vključeni. Pa tudi navadni svobodnjaki niso bili, ker so imeli svojo posebno sodstvo, torej tudi pravo ter svoje posebne vojaške dolžnosti in bili izredno tesno povezani z [[vojvoda|vojvodo]].
 
Toda odkar jim lahko od visokega srednjega veka dalje sledimo v virih, je to skupina, ki neprestano izgublja svoj star družbeni položaj. V listinah [[12. stoletje|12. stoletja]], so kosezi enakovredni z višjimi ministeriali, do srede [[13. stoletje|13. stoletja]] so se uvrščali in bili izenačeni z [[ministerial]]i in [[vitez]]i. V [[14. stoletje|14. stoletju]] pa je zaradi razkroja uradov del kosezov prešel med nižje plemstvo, del med meščane, del pa med podložnike. Tako so bili v poznem srednjem veku presotali kosezi samo še kmetje z nekaterimi privilegiji.
 
Koseze poznamo na Slovenskem do srede [[16. stoletje|16. stoletja]], v nekaterih osamljenih primerih tudi še nekaj dlje. Njihov obstoj dokazujejo številni kraji z imenom ''[[Koseze]]'' ali ''[[Edling]]'' (ohranjenih 29) na [[Koroška|Koroškem]], [[Štajerska|Štajerskem]] in deloma tudi na [[Kranjska|Kranjskem]] (na Gorenjskem in Dolenjskem).
 
== Viri ==
Vrstica 29 ⟶ 26:
* [[Peter Štih]], ''Pregled slovenske srednjeveške zgodovine'', Ljubljana, 1998;
* ''Zgodovina Slovencev'', Ljubljana, 1979.
 
[[Kategorija:Družbeni sloji]]
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
[[Kategorija:Zgodovina Avstrije]]