Krst pri Savici: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 6:
 
== Uvod ==
Tema je [[pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanje Karantancev]] v 8. stoletju, zato je vodilni motiv [[boj]]evanje med [[kristjan]]i in [[pogan]]skimi Slovani. Boj se odvija na [[Ajdovski gradec|Ajdovskem gradcu]] pri Bohinjski Bistrici, glavni osebi pa sta vodja poganov [[Črtomir]] in krščanski koroški vojvoda [[Valjhun]].
 
Sodi v junaško epiko, pripoveduje o Črtomiru kot hrabremu poveljniku slovenske poganske vojske.
 
Uvod lahko razčlenimo na tri dele. Prvi del sestavlja prvih 10 kitic (1-10) in opisuje razmerje pred odločilnim bojem - brezupno obkoljenost. Drugi del sestavlja naslednjih 7 kitic (11-17) in zajema Črtomirov govor. Zadnji del sestavlja 9 kitic (18-26), ki opisujejo nesmiseln boj. Zadnji dve kitici sta v obliki [[epilog]]a, umirjata dogajanje ter opišeta neposredne posledice boja.
 
Pripovedna perspektiva se premika iz enega v drugi zorni kot in zavzema več različnih stališč. Tudi kompozicija ni epsko lagodna, temveč avtorska, se pravi strogo tektonska, s Črtomirovim govorom v središču, in strmo stopnjevana v katastrofo. Prav tako tudi izbranost morfologije, z mojstrsko igro glagolskih funkcij v ospredju, pa izdelanost ritma, ki gre v silovito ekspresivnost in izbrušena glasovna instrumentacija - vse to bralca iztrga iz občutka, da ima pred saboj arhaično pripoved.
 
Črtomirjev cilj, za katerega zastavi vse svoje moči, je utemeljen nadosebno in sicer v radikalnem boju za prostost ter identiteto njegovega ljudstva.
 
Glavno sporočilo je zajeto v Črtomirjevem govoru (17. kitica): »''Bolje je umreti za svobodo, kot ostati živ in biti suženj.''«
 
Uvod sestavlja 26 kitic, prvih 25 je trivrstičnih ([[tercina|tercine]], za katere je značilna epskost, odprtost tekočemu dogajanju in večji količini snovi ter da sploh nima izrazite kritične meje), zadnja pa je štirivrstična ([[kvartina]]). Uvod z neprekinjeno verigo tercin ter brez kritičnih presledkov budi epska pričakovanja. Uvod kot zaključena metrična celota daje vtis antifrastičnega epa, ki osrednji figuri že uvodoma odreče status epskega protagonista.
 
Pripovedovalec uvoda nima jasne politične opredelitve - privzema torej samo pogled literarnih oseb v smislu personalne pripovedi oz. fokalizacije. Zato bralec ob koncu uvoda ostane zbegan.
 
== Krst ==