Baltsko morje: razlika med redakcijama

dodanih 8.378 zlogov ,  pred 5 leti
zgodovina in geografija
(ods. Link FA/GA)
(zgodovina in geografija)
Trem [[država]]m ob Baltskem morju [[Estonija|Estoniji]], [[Litva|Litvi]] in [[Latvija|Latviji]] rečemo [[Baltiška država|baltiške države]].
 
== Zgodovina ==
 
V [[antiki]] je bilo Baltsko morje znano kot ''Mare Suebicum''<ref>Tacitus, Germania: ''Ergo iam dextro Suebici maris litore Aestiorum gentes adluuntur, quibus ritus habitusque Sueborum, lingua Britannicae propior.''[http://www.thelatinlibrary.com/tacitus/tac.ger.shtml#45]</ref> ali ''Mare Sarmaticum''. [[Publij Kornelij Tacit|Tacit] v svojih delih ''Agricola'' in ''Germania'' opisuje ''Mare Suebicum'', poimenovano po germanskih [[Svebi]]h, kot brakično morje, ki pozimi zmrzne. Svebi so se kasneje preselili na jugozahod, po njih se imenuje zgodovinska pokrajina [[Švabska]]. [[Jordanes]] morje v delu ''Getica'' omenja kot ''Mare Germanicum''.
 
V zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] so skandinavski trgovci na celotni obali Baltika zgradili obsežno trgovsko mrežo, ki so jo po rekah preko [[Rusija|Rusije]] povezali s [[Črno morje|Črnim morjem]]. To obdobje je znano tudi kot [[Vikingi|vikinška doba]]. V mnogih germanskih jezikih se Baltiku reče ''Vzhodno morje'', vendar [[Saxo Grammaticus]] v ''Gesta Danorum'' navaja tudi starejše ime ''Gandvik'', ''-vik'' pomeni zaliv, iz česa se sklepa, da so se Vikingi zavedali, da je Baltik odprt proti [[Atlantski ocean|Atlantiku]] samo preko ožine Kattegat. Za Vikinge je bilo morje pomembno za ribolov, trgovali pa so predvsem s hlodovino, katranom, lanom, konopljo, krzni in [[jantar]]jem. [[Švedska]] je izvažala železovo in srebrovo rudo, [[Poljska]] pa kameno sol.
 
Dežele ob Baltiku so bile med zadnjimi v [[Evropa|Evropi]], ki so sprejele [[Krščanstvo]], [[Finska]] v 12. stoletju, [[Estonija]] in [[Latvija]] v 13. stoletju, [[Litva]] kot zadnja evropska država leta 1387. To se je zgodilo po dolgotrajnih [[Severne križarske vojne|Severnih križarskih vojnah]], ki so jih vodile sosednje že krščanske države in [[tevtonski viteški red]]. Med 13. in 17. stoletjem je območje nadzorovala [[Hansa|Hanzeatska liga]], nakar je skoraj popoln nadzor prevzela [[Švedska]] in ga izgubila v [[veliki severni vojni]] (1700-1721), ko je [[Rusija]] prevzela nadzor nad [[Finska|Finsko]] in osnovala [[Sankt Peterburg]] leta 1703.
 
Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bila Poljska povezana z Baltikom s [[poljski koridor|koridorjem]], ki je ločeval [[Vzhodno Prusijo]] od preostanka [Nemčija|Nemčije]]. Ozemeljske zahteve Nemčije po tem koridorju so bile eden od razlogov za začetek [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], med katero je Nemčija zasedla Poljsko in dele [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] do Sankt Peterburga (takrat Leningrad), ki je bil dolgo [[obleganje Leningrada|oblegan]]. Po vojni je prišlo do velikih demografskih sprememb ob južnem Baltiku, večina Nemcev je bila izseljena, v Litvo, Latvijo in Estonijo pa je bilo priseljenih veliko [[Rusi|Rusov]]. Današnji nadzor nad Baltikom je bil vzpostavljen leta 1989 z razpadom Sovjetske zveze.
 
== Nevihte in poplave ==
 
Nevihta je povzročila hudo pomorsko nesrečo trajekta MS Estonija 28.9.1994, v kateri je življenje izgubilo 852 ljudi.<ref>{{cite journal |author=Soomer, H.; Ranta, H.; Penttilä, A. |year=2001 |title=Identification of victims from the M/S Estonia |journal=International Journal of Legal Medicine |volume=114 |issue=4–5 |pages=259–262 |doi=10.1007/s004140000180 |pmid=11355406}}</ref> Starejše lesene ladje se v hladnih vodah dobro ohranijo, zato je dvignjena švedska vojaška ladja [[Vasa (ladja)|Vasa]] (ki se je potopila pred občinstvom v lepem vremenu<ref>Hocker, Cederlund (2006), pp. 53–54.</ref>) iz 17. stoletja dobro ohranjena.
 
Morje poplavlja, ko se gladina dvigne za več kot meter. V nemške obalnem mestu Warnemünde so zabeležili 110 poplav med leti 1950 in 2000.<ref>{{cite journal|url=http://www.ikzm-d.de/infos/pdfs/129_Bericht_Sturmfluten.pdf |title=Sturmfluten in der südlichen Ostsee (Westlicher und mittlerer Teil) |language=German |year=2005 |issue=39 |journal=Berichte des Bundesamtes für Seeschifffahrt und Hydrographie |page=6 |first=Marzenna |last=Sztobryn |first2=Hans-Joachim |last2=Stigge |first3=Danuta |last3=Wielbińska |first4=Bärbel |last4=Weidig |first5=Ida |last5=Stanisławczyk |first6=Alicja |last6=Kańska |first7=Katarzyna |last7=Krzysztofik |first8=Beata |last8=Kowalska |first9=Beata |last9=Letkiewicz |first10=Monika |last10=Mykita}}</ref> Večje poplave so bile v letih 1304, 1320, 1449, 1625, 1694, 1784 in 1825.<ref>{{cite web|url=http://www.ikzm-d.de/inhalt.php?page=129,2843 |title=Sturmfluten an der Ostseeküste – eine vergessene Gefahr? |work=Informations-, Lern-, und Lehrmodule zu den Themen Küste, Meer und Integriertes Küstenzonenmanagement |publisher=EUCC Die Küsten Union Deutschland e. V. |accessdate=2 July 2012}} Citing {{cite book|last=Weiss |first=D. |chapter=Schutz der Ostseeküste von Mecklenburg-Vorpommern |editor-last=Kramer |editor-first=J. |editor2-first=H. |editor2-last=Rohde |title=Historischer Küstenschutz: Deichbau, Inselschutz und Binnenentwässerung an Nord- und Ostsee |trans_title=Historical coastal protection: construction of dikes, insular protection and inland drainage at North Sea and Baltic Sea | pages= 536–567 |location=Stuttgart |publisher=Wittwer |language=German}}</ref> Bolj natančno so vodeni podatki o poplavah od leta 1872, ko se je gladina v Warnemündeju dvignila za rekordnih 2,83 m.<ref>{{cite web|url=http://www.ikzm-d.de/showaddon.php?text=386 |title=Sturmfluten an der deutschen Ostseeküste |first=Reiner |last=Tiesel |date=October 2003 |language=German |work=Informations-, Lern-, und Lehrmodule zu den Themen Küste, Meer und Integriertes Küstenzonenmanagement |publisher=EUCC Die Küsten Union Deutschland e. V. |accessdate=9.1.2016}}</ref>
 
== Geografija ==
 
[[File:Baltic drainage basins (catchment area).svg|thumb|right|Baltsko povodje s pomembnejšimi rekami.]]
 
Baltsko morje je dolgo približno 1600 km, široko v povprečju 193 km in povprečne globine 55 m. Najglobja točka je 459 m pod gladino ob švedski obali. Površina morja je 349644 km2 <ref>{{cite web|title=EuroOcean|url=http://www.eurocean.org/np4/323.html|accessdate=9.1.2016}}</ref>, prostornina 20000km3, dolžina obale 8000 km.<ref>{{Wayback |date=20060421230004 |url=http://www.envir.ee/baltics/geograph.htm |title=Geography of the Baltic Sea Area }} Pridobljeno 9.1.2016</ref>
 
'''Razdelitev Baltskega morja'''<ref>http://www.helcom.fi/Lists/Publications/BSEP104.pdf p. 7</ref>
 
{| class="wikitable" style="font-size: 85%;width: 50%;" align: left
|-
! style="background: DarkCyan; color: white; text-align: center"| Območje
! style="background: DarkCyan; color: white; text-align: center"| Površina
! style="background: DarkCyan; color: white; text-align: center"| Prostornina
! style="background: DarkCyan; color: white; text-align: center"| Največja globina
! style="background: DarkCyan; color: white; text-align: center"| Povprečna globina
|-
! style="background: DarkCyan; color: white; text-align: center"|
! style="background: DarkCyan; color: white; text-align: center"| km<sup>2</sup>
! style="background: DarkCyan; color: white; text-align: center"| km<sup>3</sup>
! style="background: DarkCyan; color: white; text-align: center"| m
! style="background: DarkCyan; color: white; text-align: center"| m
|-
| style="text-align: left"| 1. Osrednji Baltik
| style="text-align: right"| 211069
| style="text-align: right"| 13045
| style="text-align: right"| 459
| style="text-align: right"| 62,1
|-
| style="text-align: left"| 2. Botniški zaliv
| style="text-align: right"| 115516
| style="text-align: right"| 6389
| style="text-align: right"| 230
| style="text-align: right"| 60,2
|-
| style="text-align: left"| 3. Finski zaliv
| style="text-align: right"| 29600
| style="text-align: right"| 1100
| style="text-align: right"| 123
| style="text-align: right"| 38,0
|-
| style="text-align: left"| 4. Riški zaliv
| style="text-align: right"| 16300
| style="text-align: right"| 424
| style="text-align: right"| > 60
| style="text-align: right"| 26,0
|-
| style="text-align: left"| 5. Kattegat
| style="text-align: right"| 42408
| style="text-align: right"| 802
| style="text-align: right"| 109
| style="text-align: right"| 18,9
|-
! style="text-align: left"| Baltsko morje - skupaj
! style="text-align: right"| 415266
! style="text-align: right"| 21721
! style="text-align: right"| 459
! style="text-align: right"| 52,3
|}
 
 
== Sklici ==
{{sklici}}
{{wikislovar}}
{{Zbirka|Baltic Sea|Baltsko morje}}
432

urejanj