Kosezi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m , -> so |
m wikifikacija (poglavja) |
||
Vrstica 2:
Poseben, zelo občutljiv in še ne razrešen problem družbene zgodovine vzhodnoalpskih Slovanov predstavljajo kosezi. So izrazita posebnost slovenskega naselitvenega ozemlja, saj se kraji, kjer so živeli, ali naselbine, ki s svojim imenom spominjajo nanje, nahajajo med zgornjo [[Aniža|Anižo]] na severu in [[Kolpa|Kolpo]] na jugu, torej na prostoru alpskoslovanske [[kolonizacija|kolonizacije]].
== Izvor ==
Teorije povezujejo izvor kosezov kot družbenega sloja z naselitvijo [[Avari|Obrov]], z ostanki [[Goti|Gotov]], z razvojem alpskih Slovanov, s priselitvijo [[Hrvati|Hrvatov]] ter z vplivom [[Langobardi|Langobardov]] ali [[Franki|Frankov]]. V pisnih virih se pojavijo relativno pozno. Najstarejša navedba ''Kosentzes'' je iz srede [[10. stoletje|10. stoletja]] pri bizantinskem cesarju [[Konstantin Porfirogenet|Konstantinu Porfirogenetu]]. Nemci so ta družbeni sloj poimenovali z '''Edlinger''' (plemeniti ljudje), omenjajo pa se tudi kot ''arimanni'', ''libertini'', ''nobiles'', ''rustici'', ''liberti''. Vsa imena pričajo o tem, da je moralo iti za privilegirano staroslovansko družbeno skupino, pri čemer ni sporen samo njihov izvor, ampak tudi izvor in pomen njihovega imena.
Vrstica 7 ⟶ 9:
Franki so ob uvedbi svojega reda sprejeli koseze v svojo ureditev kot izjemno skupino med fevdalci in navadnimi svobodnjaki. V prvem razdobju fevdalne družbe, so bili osebno svobodni, ter hkrati niso bili vključeni v fevdalna [[zemljiško gospostvo|zemljiška gospostva]], imeli so pravico do orožja, dedovanja in prodaje svoje kmečke posesti. Bivali so na lastnem posestvu, ki so ga svobodno darovali ali zamenjavali.
== Gospodarski pogled ==
V gospodarskem pogledu so bili večinoma kmetje. Živeli so v skupinah, ki so jih povezovala posebna »koseška sodišča«. Kmet, ki je v poznem srednjem veku [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličeval koroškega vojvodo]], je bil kosez. Kosez je bil torej [[ustoličevalec]] in »obredni nosilec«, in sicer najstarejši moški član iz koseške rodbine vojvodskega kmeta iz Blažnje vasi, ki je sedeč na [[knežji kamen|knežjem kamnu]], držal z eno roko marogastega [[bik]]a in z drugo [[Kobila|kobilo]] enake barve. Koseze lahko opredelimo kot nastajajoče domače [[plemstvo]], lahko pa jih enačimo z [[družinik]]i, verjetno so bili to oboroženi [[knez]]ovi spremljevalci, katerim je knez v zameno za vojaško spremstvo podelil zemljiško posest.▼
▲V gospodarskem pogledu so bili večinoma
== Položaj skozi stoletja ==
Kosezi so vse do [[13. stoletje|13. stoletja]] zavzemali posebno mesto sredi med fevdalci in podložniki in bili v tem času sloj povsem svojski za slovensko fevdalno družbo. Od fevdalcev jih je delilo to, da niso imeli zemljiškega gospostva, od podložnikov pa da v ta gospostva niso bili vključeni. Pa tudi navadni svobodnjaki niso bili, ker so imeli svojo posebno sodstvo, torej tudi pravo ter svoje posebne vojaške dolžnosti in bili izredno tesno povezani z [[vojvoda|vojvodo]].
| |||