Ptolemaj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m podatki iz Wikidata
m m+/dp/slog
Vrstica 1:
{{Infopolje OsebaZnanstvenik
| image = <!-- Wikidata -->
}}
 
'''Klavdij Ptolemaj''' (tudi '''Ptolemej''' in '''Ptolomej''') [klávdij ptolemáj/ptoleméj/ptolômej] ({{jezik-grc|Κλαύδιος Πτολεμαῖος}}: Klaúdios Ptolemaíos, {{jezik-la|Claudius Ptolemaeus}}), [[stari Grki|starogrški]]<ref name="Britannica">Enc. Britannica 2007, [http://www.britannica.com/ebc/article-9376085 Claudius Ptolemaeus] {{ikona en}}</ref> ali [[Egipčani|egipčanski]]<ref name=Sarton>{{sktxt|Sarton, str. |1936|pp=429}}.</ref> [[astronom]], [[astrolog]], [[matematik]], [[geograf]] in [[fizik]], * okoli [[85]], mogoče Ptolemais Hermia, [[Tebaida]], [[Egipt]], † okoli [[170]], mogoče [[Aleksandrija]].
 
== Življenje in delo ==
Vrstica 13:
=== Astronomija ===
 
V svoji [[knjiga|knjigi]] ''Megale mathematike syntaxis tes astronomias'' (Η Μεγάλη Σύνταξις, ''Velika razprava'', izvirno Μαθηματικἠ Σύνταξις, ''Matematična razprava'') (''Velika astronomska zgradba'' (''Velika astronomska sintaksa'', ''Matematična zbirka'', ''Veliki zbornik astronomije'')) iz leta [[150]], v [[arabščina|arabskem]] prevodu ''el-Haddžadž b. Hetara'' z imenom ''Tabir al magesthi'' (''el-Midžisti'') iz leta [[827]], pozneje latinizirano v ''[[Almagest]]'' (''Almages''), je v sistematični obliki dal prikaz celotne [[astronomija|astronomije]] do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za [[geocentrični model|geocentrični sestav]], kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu [[svetovni nazor|svetovnemu nazoru]], je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do [[17. stoletje|17. stoletja]]. Njegov sestav je temeljil na predpostavki, da se [[Sonce]], [[planet]]i in [[zvezda|zvezde]] vrtijo okrog [[Zemlja|Zemlje]] kot nepomičnem središču [[Vesolje|Vesolja]]. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s [[Nikolaj Kopernik|Kopernikovo]] teorijo iz leta [[1500]], so njegov sestav zamenjali s [[heliocentrični model|heliocentričnim sestavom]]. V zadnjem času so ugotovili, da ''Almagest'' ni mogel biti napisan pred letom 150.
 
[[babilonska astronomija|Babilonski astronomi]] so razvili aritmetične postopke za računanje astronomskih pojavov. Grški astronomi so izdelali geometrične modele za računanje nebesnih gibanj. Ptolemaj je trdil, da je razdelal svoj geometrični model iz izbranih astronomskih opazovanj svojih predhodnikov v razponu več kot 800 let, čeprav so astronomi kasneje sumili, da je podatke priredil neodvisno od opazovanj. Ptolemaj je predstavil svoje astronomske modele v priročnih razpredelnicah, s katerimi je bilo moč izračunati lege Sonca, Lune in planetov v prihodnosti ali preteklosti, čas vzhajanja in zahajanja zvezd ter nastop Sončevih in Luninin [[mrk]]ov. Iz njegovih tabel so se kasneje razvile znane arabske tabele [[zidž]]i. V delu ''Vzhajanje nepomičnih zvezd'' (''Phaseis'') je navedel ''parapegmo'', zvezdni [[koledar]] ali [[almanah]], ki je temeljil na pojavitvah ali izginevanjih zvezd v teku tropskega leta.
 
Ptolemaj je postal navdušen in izključen pristaš [[epicikel|epiciklov]]. Nekateri zgodovinarji znanosti so poskušali zmanjšati njegov ugled, ker skoraj ni vnesel svojih zamisli, ampak je samo naprej razvijal, kar so v prvi črti zapustili [[Kidinu]], [[Hiparh]] in drugi kaldejski astronomi. Vendar je tudi to bilo veliko delo. Zapletenost epiciklov, ki so postavljeni drug v drugega in drug iznad drugega je takšna, da so se ljudje s težavo znašli. Za [[Alfonz X. (SRC)|Alfonza X. Modrega]], kralja [[Kastilja|Kastilje]], (vladal od [[1252]] do [[1282]]) so epicikli postali zlovešči. Ta vladar se je zelo zanimal za znanost in je v vsakem pogledu podpiral učenjake - Arabce, Jude in Kristjane, ki so živeli v [[Španija|Španiji]]. Med proučevanjem Ptolemajeve teorije epiciklov je izjavil: »Če bi me bog pri ustvarjanju sveta vprašal za nasvet, bi bilo mnogo stvari preprosteje ustvarjeno.« S tem sicer ni želel izreči nobenega teoretičnega mišljenja, pa so ga vseeno obsodili zaradi bogohlinja in je izgubil prestol. Pri tem pa je bil svet vseeno ustvarjen preprosteje kot pa so slutili tisti smešni oponašalci antičnega znanja iz njegove okolice. Ptolemaj je razmišljal o [[vrtenje|vrtenju]] Zemlje okrog svoje [[os vrtenja|osi]], vendar je zamisel vnaprej odbijal, ker bi se pri vrtenju Zemlja zaradi velike [[centrifugalna sila|centrifugalne sile]] morala razpasti. Pri tem se ni domislil, da bi prav gotovo morala razpasti tudi tista kristalna krogla zvezd stalnic, ki je hitreje rotirala. Ocenil je [[astronomska enota|astronomsko enoto]], povprečno razdaljo [[Sonce|Sonca]] od Zemlje (geocentrično) na 1210 [[Zemljin polmer|Zemljinih polmerov]], kar je z današnjimi enotami 7,7 · 10<sup>9</sup> [[meter|m]], in je 19-krat premalo. Polmer krogle nepomičnih zvezd pa je bil po njem 20.000-krat večji od Zemljinega.<ref>{{sktxt|Goldstein|1967}}.</ref>
 
[[Slika:Messier object 007.jpg|thumb|250px|[[Ptolemajeva kopica]] (M7, NGC 6475)]]
Vrstica 29:
: 76' sin (2 (1 - ''l'') - ''m'') ,
 
kjer sta ''l'' srednja longituda Sonca in ''m'' srednja anomalija Lune.<ref>{{sktxt|Ševarlić, |Brkić, str. |1981|pp=553}}.</ref>
 
V ''Almagestu'' je zapisal: »Preprostosti pojavov na nebu ne smemo presojati po tem, kar se nam ljudem zdi preprosto, ne glede na to, da na svetu pojem 'preprost' sploh ni enoten … Vzeto s človeškega stališča bi se nam ne mogel noben nebesni pojav zazdeti 'preprost', niti večno enako vsakodnevno gibanje; kajti prav to v neskončnost enako vrtenje je pri nas ljudeh … preprosto nemogoče.«
Vrstica 108:
 
== Priznanja ==
 
=== Poimenovanja ===
 
Po njem se imenujeta dva kraterja: na [[Luna|Luni]] ([[Ptolemaj (Lunin krater)|Ptolemaj]]) s koordinatama 9,2° južno; 1,8° zahodno, [[premer]]om 153 [[kilometer|km]] in globino 2,4&nbsp;km, in na [[Mars (planet)|Marsu]] ([[Ptolemaj (Marsov krater)|Ptolemaj]]). Prav tako se po njem imenuje [[asteroid]] [[4001 Ptolemaj]].
 
== Opombe in skliciSklici ==
 
{{opombesklici|2}}
 
== Viri ==
 
* {{navedi revijo citat| authoreditor-last1={{aut| Goldstein,|editor-first1= Bernard R.}}, ur |yeardate=1967 1967|title= ''The Arabic Version of Ptolemy's'' Planetary Hypotheses |journal= Transactions of the American Philosophical Society |volume= 57 |issue=4 4|pages= 9-12|ref= harv}}
* {{navedi revijo citat| authorlast1={{aut|[[George Sarton|Sarton,first1= George]]}}|authorlink1= George Sarton|yeardate=1936 1936|title= The Unity and Diversity of the Mediterranean World |journal= Osiris |volume=2 2|pages= 406-463|ref= harv}}
* {{navedi knjigo citat|authorlast1={{aut|[[Branislav Ševarlić|Ševarlić,first1= Branislav]]}} |coauthorsauthorlink1= {{autBranislav Ševarlić|[[Zaharijelast2= Brkić|Brkić,first2= Zaharije]]}}|authorlink2= Zaharije Brkić|yeardate=1981 1981|title= Opšta astronomija |publisher= Naučna knjiga |location= Beograd|edition=2. |cobiss= 3916293|ref= harv}}
 
{{-}}
 
{{Grškagrška astronomija}}
{{Grškagrška matematika}}
 
{{portal|Astronomijaastronomija|{{ispa}}}}
 
{{normativna kontrola}}
{{portal|Astronomija|{{ispa}}}}
 
{{zvezdica}}